Novice
Sveže
 
 

Mednarodni vrtni festival Chaumont-sur-Loire 2021

Člane vljudno vabimo k prijavi na mednarodni natečaj za 30. mednarodni vrtni festival Chaumont-sur-Loire 2021 v Franciji

Mednarodni vrtni festival Chaumont-sur-Loire je od leta 1992 laboratorij za sodobno oblikovanje vrtov in krajine po vsem svetu. Festival daje zagon vrtni umetnosti, saj prikazuje nove rastline in materiale, inovativne pristope ter ideje. V 29 letih je bilo na festivalu zasnovanih več kot 800 vrtov. Zanimiv je tako za javnost kot za stroko.

Organizatorji vrtnega festivala v Chaumont-sur-Loire vabijo slovenske krajinske arhitekte, študente ali mešane skupine strokovnjakov s področij krajinske arhitekture, arhitekture, oblikovanja, botanike, inženirstva in sorodnih strok k sodelovanju na mednarodnem natečaju. Gre za tekmovanje za zasnovo vrta na lokaciji festivala, na eni od 20 parcel v velikosti približno 210 m2.

Termatika zasnove vrta se glasi:
BIOMIMIKRIJA NA VRTU / NARAVA, NESKONČEN VIR INSPIRACIJE

Za samo prijavo na natečaj ni predvideno plačilo, je pa predvideno plačilo za izbrane oblikovalce in izvedbo vrta.

Rok za oddajo projektov vrta je petek, 30. oktobra 2020, do 17. ure.
Več informacij, celoten opis teme in pogojev sodelovanja na natečaju je na voljo na naslednji povezavi.

Kontaktna oseba: Elizabeth Mettling, +33 (0) 631 553 766,
concours@domaine-chaumont.fr

Zala Jerman, UO DKAS

Za tiskalnik

Zelene površine za zdrav življenjski slog v času omejitev gibanja

V trenutnih življenjskih razmerah pandemije se je zaradi omejitve gibanja pokazala prava vrednost in pomen kakovosti lokalnega okolja ter možnosti izbire. Zaradi omejitve zbiranja na javnih površinah so v ospredje prišle predvsem rekreacijske daljinske povezave, ki uporabnikom omogočajo dopustne aktivnosti in priporočeno medsebojno distanco za gibanje v zelenem okolju. Povečan interes po njihovi uporabi je marsikje odprl vprašanja ustrezne dostopnosti, kapacitete, zveznosti in kakovosti teh površin ter posledično ustreznosti njihovega načrtovanja, urejanja in vzdrževanja.
Več si preberite v prispevku.

Ekipa projekta Ven za zdravje 2, Urbanistični inštitut Republike Slovenije

Za tiskalnik

Proti zlorabi sistema v škodo kakovosti okolja

Poenostavljanje postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj in zaostritev pogojev sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih povečuje tveganje za korupcijo v škodo okolju. Tovrstno tveganje potrjuje ne le javno izražanje mnenj s strani nevladnih organizacij, temveč temu pritrjujejo tudi predstavniki vlade, ko ta sveženj ukrepov v sklopu interventne zakonodaje za omilitev posledic epidemije pojasnjujejo javnosti.

Posebej zaskrbljujoč in sporen je tudi predlagan amandma k Zakonu o ohranjanju narave, ki večini nevladnikom preprečuje tudi možnost pridobitve statusa delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave.

Organizirana civilna in strokovna družba v sistemu urejanja prostora in varstva okolja predstavlja pomembno varovalo pred zlorabami sistema v škodo kakovosti prostora in okolja kot javnega dobra. Posledice sprejetja takšnih ukrepov so lahko za slovensko okolje, prostor in družbo daljnosežne, morda celo nepopravljive.
Več v prispevku.

Barbara Kostanjšek, predsednica DKAS

Za tiskalnik

Mesec krajinske arhitekture 2020: Krajine sprememb

Zakaj je krajinsko oblikovanje oz. projektiranje koristno, praktično uporabno in družbeno pomembno?

Razmišljanja mlade krajinske arhitektke na začetku karierne poti

Pri predstavitvi svojega dela pogosto naletim na naslednja vprašanja; kaj pravzaprav je krajinska arhitektura in krajinsko oblikovanje, zakaj bi pri načrtovanju odprtega prostora sploh potrebovali krajinskega arhitekta, ali ne bi postopek načrtovanja odprtega prostora in zelenih površin prepustili pripadniku kakšne druge stroke, npr. arhitektu ali gradbeniku. Vsa ta vprašanja kažejo na nerazumevanje pojmov krajinska arhitektura in krajinsko oblikovanje, ter na nepoznavanje kompetenc, ki jih krajinski arhitekti nudimo.
Več si lahko preberete v sestavku o koristih krajinskega oblikovanja.

Živa Pečenko

Za tiskalnik

Mesec krajinske arhitekture 2020: Krajine sprememb

Zelene površine mesta - najbolj zaželen »escape room«

Gibanje je v teh časih zelo omejeno. V skladu s sprejetimi vladnimi predpisi v času pandemije koronavirusa se po mestu ne smemo sprehajati. Beremo, da zelene površine, kot so na primer parki ali mestni gozdovi, niso mesto; tam se torej lahko sprehajamo.

Krajinski arhitekti, prostorski načrtovalci in urbanisti seveda vemo, da mestni park in mestni gozd v resnici sta del mesta. Zavedamo se, kako pomembno je take površine v sklopu razvoja mesta tudi ustrezno prostorsko načrtovati. To pomeni, da vnaprej določimo, kje naj se take površine ureja, bodisi z ohranjanjem ali prenovo obstoječih zelenih, nepozidanih površin, bodisi z načrtovanjem novih. Načrtovati je treba zadostne količine kakovostnih zelenih površin na primernih (peš) razdaljah od stanovanj, da jih prebivalci lahko uporabljamo vsakodnevno. Dobra peš dostopnost pomeni, da do zelenih površin potrebujemo manj kot pet minut. Zato s prostorskimi akti načrtujemo mrežo parkov v mestih, kot tudi določamo obveze po urejanju zelenih površin pri novih gradnjah.

V Sloveniji splošno osnovo za urejanje zelenih površin v mestih predstavljajo določila veljavnega Državnega prostorskega reda, ki med drugim določa, da je treba za zagotavljanje pogojev za zdravo življenje ter druženje in rekreacijo omogočati ustrezno razporeditev, funkcionalno in strukturno raznolikost ter kakovostno oblikovanje zelenih površin in drugih javnih odprtih prostorov ob upoštevanju velikosti poselitvenega območja ter njegovega pomena v širšem prostoru po načelu enakovredne preskrbljenosti in dostopnosti za vse prebivalce.

Kljub temu, da bi vsako mesto moralo imeti urejene zadostne zelene površine, kjer bi se prebivalci lahko sprehajali, pa so z njimi mesta različno opremljena. Kakšna je preskrbljenost slovenskih mest z zelenimi površinami in kako zares dobra je dostopnost do zelenih površin od doma, na primer do najbližjega parka ali mestnega gozda, prebivalci odkrivajo predvsem sedaj, ko je prosto gibanje z namenom preprečitve širjenja bolezni omejeno. V času nedavne svetovne prepoznave vloge zelenih površin pri blaženju podnebnih sprememb zato v tem trenutku v ospredje stopa predvsem njihova družbena funkcija. Zelene površine ponujajo možnosti za rekreacijo ter spodbujajo aktiven način življenja, ki lahko prispeva k splošnemu zdravju prebivalstva.

Zaradi bližine narave in prepleta odprte krajine s poselitvijo imamo občutek, da so slovenska mesta zadostno opremljena z zelenimi površinami. Vendar to ne drži za vsa mesta; v nekaterih mestih na primer sploh ni urejenih mestnih parkov. Še posebej pa ne velja, da je dostopnost do zelenih površin znotraj mest za vse prebivalce enaka. Nekateri predeli mest ostajajo z zelenimi površinami podhranjeni. Lokalne razmere prebivalcem bodisi nudijo možnost prostega gibanja na zelenih površinah, bodisi to možnost omejijo. Te razlike se najbolj zavedajo tisti, ki v tem trenutku nimajo dobre dostopnosti do zelenih površin in so torej prikrajšani za sprehode in rekreacijo v bližini bivanja. Dostop do zelenih površin je v teh časih očitno postal velik privilegij, park ali mestni gozd pa hkrati najbolj zaželena »soba pobega«.

Petra Vertelj Nared

Za tiskalnik

Iskanje
Prijava na e-novice

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
Slovenian Association of Landscape Architects

Jamnikarjeva 101
1000 Ljubljana
Slovenija
e-mail: info@dkas.si