Novice
Sveže
 
 

Okrogla miza "Slovenija - še moja dežela?"

V sklopu projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine vabimo na okroglo mizo Slovenija – še moja dežela?, ki se bo odvijala v sredo, 18. 9. 2019 ob 18. uri v Narodnem muzeju (Metelkova).

Razpravljali bomo o procesih, ki so vplivali na trenutno stanje slovenske krajine, tudi v luči turizma, nanizati nekaj dobrih in slabih praks rokovanja s krajino. Poudariti želimo, da je premišljeno ohranjena krajina lahko izjemen razvojni vir, hkrati pa tudi opozoriti na zmanjševanje kakovosti slovenske krajine v zadnjih desetletjih. Predstavili bomo tudi možnosti za celovito varstvo, načrtovanje in upravljanje krajine v primeru priprave in sprejetja Krajinske politike Slovenije.

Na okrogli mizi bodo sodelovali:

dr. Božidar Jezernik, redni profesor kulturne antropologije, nekdanji dekan Filozofske fakultete, vodja programske skupine Slovenske identitete v evropskem in svetovnem kontekstu
Marjeta Keršič Svetel, interpretatorka naravne in kulturne dediščine
Maša Klemenčič, sektor za raziskave, razvoj, inovacije in evropske projekte na Slovenski turistični organizaciji
dr. Mihael Kline, doktor psihologije, dolgoletni docent na Fakulteti za družbene vede
prof. dr. Ana Kučan, krajinska arhitektka, prejemnica Platinastega svinčnika 2017, profesorica na Oddelku za krajinsko arhitekturo v Ljubljani.
Dogodek bo moderirala dr. Maja Simoneti (Inštitut za politike prostora, IPOP)

Informativne prijave: https://forms.gle/ERyDrCzGCH3C67sp7
Več si preberite v napovedniku.

Okroglo mizo organizira CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, ki skupaj z Društvom krajinskih arhitektov Slovenije in Inštitutom za politike prostora izvaja projekt Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikovanje krajinske politike, ki ga sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor.

Za tiskalnik

Vabilo na konferenco Vse krajine štejejo! K večji kakovosti bivanja s krajinsko politiko

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije vabi na konferenco Vse krajine štejejo! ob zaključku projekta »Varstvo in razvoj slovenske krajine«, ki bo 10. 10. 2019 v dvorani Veliki stolp Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (Rusjanov trg 7, Ljubljana). S konferenco obeležujemo Mesec prostora, dan krajin (20. oktober) ter srečanje društev krajinskih arhitektov Srbije, Hrvaške in Slovenije Krajina Pejzaš Krajobraz.

Na konferenci Vse krajine štejejo! bo Društvo krajinskih arhitektov Slovenije z gosti iz tujine in z udeleženci odprlo razpravo o krajinski politiki. V prvem delu bodo predstavljeni rezultati projekta»Varstvo in razvoj slovenske krajine«, oblikovanje krajinske politike bo osvetljeno tudi skozi primer Katalonije in poročila o izvajanju Evropske konvencije o krajini v Sloveniji in na Hrvaškem. V drugem delu bo pozornost namenjena posebnostim urejanja primestne krajine - razprava se bo oblikovala s primeri dobrih praks iz Slovenije, Hrvaške in Srbije, predstavljeni bodo pristopi k celovitemu in vključujočemu urejanju krajine, ki ga zagovarjajo tudi izhodišča za Krajinsko politiko Slovenije.

Več si preberite v priloženem vabilu. Prijave na konferenco so odprte do 7. 10. preko prijavnega obrazca.

Konferenco sofinancirata Ministrstvo za okolje in prostor ter Mestna občina Ljubljana.

Vljudno vabljeni!

Za tiskalnik

Poslovil se je Dušan Ogrin

V ponedeljek, 20. maja, je v devetdesetem letu preminil prof. Dušan Ogrin (rojen leta 1929). Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je utemeljil in dolga leta vodil študij krajinske arhitekture v Sloveniji, brez njega pa ne bi bilo niti študija krajinske arhitekture na Hrvaškem. Predaval je na 30 univerzah po svetu, med drugim več let na Harvardu, v Zagrebu in Pekingu. Za svoje delo je prejel več priznanj, med njimi srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, dvakrat Plečnikovo nagrado, nagrado Akademije umetnosti v Münchnu, Evropsko nagrado za urejanje krajine Göthejeve fondacije v Baslu in bil prvi nagrajenec za življenjsko delo Združenja evropskih šol krajinske arhitekture (ECLAS).

Obsežnejši del njegovega dolgoletnega raziskovalnega dela je bil posvečen svetovni vrtnoarhitekturni dediščini. Leta 1994 je na podlagi teh raziskovanj izdal knjigo Vrtna umetnost sveta, ki je kmalu zatem izšla v treh svetovnih jezikih, angleščini, nemščini in italijanščini. Ves čas je skrbel za razvoj strokovnega jezika v slovenščini in mu je prav s to knjigo zastavil ustrezen besednjak. Nadgradil ga je v svojem zadnjem delu, knjigi z naslovom Krajinska arhitektura, v kateri je zapisal temelje stroke in začrtal njeno poslanstvo. Kot mojstrski fotograf je vse svoje monografije opremil z vrhunskimi fotografijami krajin. Njegovi fotografski monografiji Slovenske krajine je nekaj let po velikem uspehu sledil še ponatis. Raziskovalno teoretsko delo je dopolnjeval s prakso in v svoji bogati karieri prejel vrsto nagrad na javnih krajinskoarhitekturnih natečajih, med katerimi izstopajo zlasti njegovi projekti za pokopališča v Novi Gorici, na Ptuju in v Novem mestu. Poleg različnih ureditev v slovenskem prostoru je v zadnjih letih svojega ustvarjanja uresničil tudi nekaj svojih idej o oblikovanju zelenega mestnega prostora na Hrvaškem.

Profesor Dušan Ogrin je na področju urejanja prostora opravil pionirsko delo. Krajinski arhitekturi na Slovenskem je utiral pot tako na področju izobraževanja kot praktičnega strokovnega dela, njegova teoretska misel pa je mejnike postavljala tudi v svetovnem merilu. Krajinsko arhitekturo, razpeto med naravo in kulturo, je strokovno utemeljeno in znotraj filozofskega okvira trdno umestil na kulturno stran. V svojih teoretskih in praktičnih delih na podlagi poznavanja zakonitosti in procesov v naravi razgalja bistvo oblikovane krajine in jo opredeljuje kot večplastno, prostorsko, ekološko, funkcionalno in mitološko celovitost, skozi katero si človek od nekdaj prizadeva izraziti svoje mesto v univerzumu, svoj odnos od narave in svoj položaj v družbi.

Pod njegovim vodstvom se je krajinska arhitektura razvila v stroko, ki v dinamiki razvoja in varstva ustrezno rešuje vprašanja prostorskega in socialnega prestrukturiranja. Predano si je prizadeval za napredek pedagoškega dela in v mnogih letih vzgojil prodorne načrtovalce krajine, katerih dela že puščajo sledove in ki sledijo njegovemu, tudi v svetu prepoznanemu in cenjenemu konceptu ljubljanske šole krajinske arhitekture. Predvsem po njegovi zaslugi Biotehniška fakulteta družbi lahko ponuja strokovnjake, ki s svojim znanjem aktivno prispevajo k dvigovanju kakovosti načrtovanja in varovanja okolja ter varovanju in ustvarjanju nacionalne krajinske dediščine.

Z večno hvaležnostjo,
njegovi sodelavci z Oddelka za krajinsko arhitekturo

Za tiskalnik

Foto-natečaj Moje krajine

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) razpisuje fotografski natečaj z naslovom MOJE KRAJINE.

Z natečajem pozivamo, da predstavite svoje poglede na krajine Slovenije. Poglede na tista območja, ki so vam posebej pomembna, bodisi so vam blizu na intimno osebni ravni, ali pa so za vas pomembna na ravni širše skupnosti.

Na natečaju sodelujete z objavo fotografij na osebnem Instagram profilu, kjer objavljene fotografije označite s ključnikom #MojeKrajine , ali pa s pošiljanjem fotografij po elektronski pošti na naslov: vidic.dkas@gmail.com.

Fotografije bomo zbirali v času razpisa, med 8. majem in 2. septembrom 2019, nato pa bo žirija, ki jo bo imenoval upravni odbor DKAS, iz nabora prispelih fotografij pripravila izbor, ki bo predstavljen v sklopu razstave Krajina. Včeraj. Danes! Jutri? Razstava bo postavljena meseca oktobra 2019 v Ljubljani.

Več o pogojih in načinu sodelovanja si preberite v razpisu.

Veselo fotografiranje!
UO DKAS

Za tiskalnik

Pestro dogajanje v Mesecu krajinske arhitekture 2019

Praznovanje Meseca krajinske arhitekture je v polnem teku. Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS), krajinske arhitektke in krajinski arhitekti predstavljamo svoje delo in poslanstvo širši zainteresirani javnosti.

V prvem tednu aprila smo na ogled postavili razstave v Gradu na Goričkem, Velenju in Škofji Loki. Vodeni sprehodi so potekali v ljubljanskem Tivoliju, Piranu, Divači in na Veliki planini. Z dogodki v Tivoliju, Izoli in Dornavi smo se posebej posvetili drevesom, na konferenci v Ljubljani pa izobraževanju prostorskih načrtovalcev. Delavnici v Kostanjevici na Krki je sledil še odprti forum.

Na Instagramu že od začetka meseca poteka akcija #vsekrajinestejejo, ki vzpodbuja k razmisleku o slovenskih krajinah in krajinski politiki. Tej temi se letos posvečamo tudi v okviru projekta Varstvo in razvoj slovenske krajine: Izhodišča za oblikovanje krajinske politike. Namen projekta je opozoriti na problem nenadzorovane preobrazbe slovenske krajine in izgubljanja krajinske identitete ter sprožiti vključujoč proces oblikovanja rešitev za celovito varstvo, načrtovanje in upravljanje krajine.

Pestro bo tudi v drugi tretjini meseca. Dogodke, ki se bodo odvijali po celi Sloveniji, si lahko ogledate v mesečnem koledarju ter na strani o Mesecu krajinske arhitekture.

UO DKAS

Za tiskalnik

Datoteke
Iskanje
Prijava na e-novice

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
Slovenian Association of Landscape Architects

Jamnikarjeva 101
1000 Ljubljana
Slovenija
e-mail: info@dkas.si