Novice
Sveže
 
 

Zaključen posvet "Hladna mesta za vroč planet 2021: načrtovanje na podnebne spremembe odpornega mesta"

V torek, 5. oktobra 2021 je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) s podporo Mestne občine Ljubljana in sponzorskimi sredstvi izvedlo spletni strokovni posvet »Hladna mesta za vroč planet 2021: načrtovanje na podnebne spremembe odpornega mesta«. Posvet je nadaljeval lansko leto začeto razpravo o pomenu prilagajanja podnebnim spremembam v mestih in o vlogi prostorskega načrtovanja, tokrat s poudarkom na izvedbeni ravni in konkretnih rešitvah v prostoru, ki naslavljajo predvsem uravnavanje mestne mikroklime in ohranjanje biotske pestrosti.

Tudi letos so številni slušatelji spremljali nastope treh mednarodnih uvodničarjev in predstavitve, s katerimi je DKAS skušal predstaviti prenos strateških ciljev urbanističnega načrtovanja za prilagajanje na podnebne spremembe v prakso izvedbenega načrtovanja. Na posvetu je bilo izpostavljeno:
- Kako določila prostorskega načrta naslavljajo izzive podnebnih sprememb konkretno, na osnovi prostorskih aktov,
- Kako se določila prostorskih aktov prenašajo na izvedbeno raven načrtovanja, ter
- Kako se rešitve izvajajo v prostoru in kako se razrešujejo konfliktna določila pri izvedbi.

Če povzamemo, je ključni izziv urbanih območij krčenje zelenih površin v konkurenci za zemljišča. Naslavljanje tega izziva je na deklarativni, strateški ravni razmeroma dobro zastavljeno. Strategija EU za biotsko raznovrstnost želi ta trend obrniti s konkretnimi orodji, kot so načrti za ozelenitev mest, platforma za izmenjavo informacij, Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) s svojimi pobudami odpira možnosti za ohranjanje narave v mestih, IFLA Europe pa si prizadeva k bolj dejavnem, bolj političnem delovanju krajinskih arhitektov, da se krajina prepozna in vključi v strategije, ki so povezane s podnembnimi spremembami.

Za prenos strateških usmeritev prilagajanja na podnebne spremembe in blaženje njihovih učinkov na izvedbeno raven pa se izkaže, da so potrebna ne zgolj jasna in konkretna navodila za izvedbo, temveč tudi sodelovanje javnosti, stroke in državnih organov, poglobljeno strokovno delo ter širši družbeni konsenz, volja in zaveza, da se prenesene strateške usmeritve v prostorskih aktih tudi uresničijo. Poseben izziv je vzbuditi voljo in zanimanje zlasti investitorjev, kar pa je povsem dosegljivo z inovativnini in privlačnimi rešitvami, kot so ozelenitve streh, ozelenitve sten in druge mikro ozelenitve ter parkovne ureditve, ki so bile na posvetu tudi podrobneje predstavljene. Zaključne vsebine posveta pa so bile združene v prispevku o načrtovanju Povezanega mesta Oberbillwerder, širitve mesta Hamburg, ki temelji na sodobni, energijsko učinkoviti obliki bivanja, mobilnosti in dela ter ustvarjanjem soseske kot podnebno ugodnega javnega prostora, ki izhaja iz krajinskih danosti.

Vsebino posveta, ki je bila tudi deljena po neposrednem prenosu, najdete na Facebook strani DKAS:
1. del posveta
2. del posveta
Zbrane povzetke predstavljenih vsebin s posveta pa si preberite in oglejte v zborniku.

Za UO DKAS
Barbara Kostanjšek, predsednica

Za tiskalnik

Vabilo na posvet: HLADNA MESTA ZA VROČ PLANET 2021

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije Vas vljudno vabi na spletni posvet in panelno razpravo »HLADNA MESTA ZA VROČ PLANET 2021: načrtovanje na podnebne spremembe odpornega mesta«, ki bo v torek, 5. oktobra 2021 ob 10:00 potekal preko platforme ZOOM s prenosom po Facebooku v živo. Posvet nadaljuje lansko leto začeto razpravo o pomenu prilagajanja podnebnim spremembam in o vlogi prostorskega načrtovanja s tem, da se letos osredotoča na izvedbeno raven in konkretne rešitve v prostoru.

Namen dogodka je predstaviti prenos strateških ciljev urbanističnega načrtovanja za prilagajanje podnebnim spremembam v prakso izvedbenega načrtovanja in v prostor.

Program dogodka si lahko ogledate tukaj. Udeležba na dogodku je brezplačna. Prosimo, da se na posvet prijavite preko spletnega obrazca. do 1. 10. 2021.

Posvet bo izveden s sofinanciranjem Mestne občine Ljubljana ter s sponzorskimi sredstvi.

Veselimo se vaše udeležbe in Vas lepo pozdravljamo
v imenu UO DKAS, Barbara Kostanjšek, predsednica

Za tiskalnik

Razstava Krajina. Včeraj. Danes? Jutri! ponovno - tokrat v Velenju

V torek, 20.7., ob 19.19 uri je v Knjižnici Velenje potekala otvoritev razstave Krajina. Včeraj. Danes? Jutri!, prvič razstavljena v Muzeju oblikovanja in arhitekture v Ljubljani oktobra 2019. Razstava in spremljajoča publikacija sta poklon utemeljiteljema slovenske krajinske arhitekture, zaslužnemu profesorju Univerze v Ljubljani Dušanu Ogrinu (1929-2019) in zaslužnemu profesorju Univerze v Ljubljani Janezu Marušiču (1939).
Razstava in publikacija prikazujeta fotografije, ki jih je pred več kot tremi desetletji posnel profesor Ogrin in objavil v monografiji Slovenske krajine. Ob omenjenih fotografijah so predstavljene fotografije istih vedut v današnjem času. Prizori predstavljajo široko tipologijo sprememb, ki segajo od pozidave, intezifikacije kmetijstva, do opuščanja rabe, zaraščanja in naravnih procesov. Te spremembe so na fotografijah različno opazne ter različno prostorsko razporejene. Ker krajina ni zgolj podoba, vendar tudi posameznikov pogled nanjo, so pari fotografij na razstavi pospremljeni s komentarji, ki procese v krajini kontekstualizirajo in vrednotenju sprememb nudijo oporo.

Z razstavo želi Društvo krajinskih arhitektov Slovenije prikazati razvoj slovenskih krajin v zadnjih tridesetih letih in ponuditi možnost za razmislek o tem, katere spremembe so nujne in katere ne, kako urejamo krajine ter naslavljamo razmerje med varstvom in razvojem krajin in ali kot družba prepoznamo slovenske krajine kot vrednoto – kot naš kakovosten življenjski prostor ter osnovo za osebno in narodno identiteto.

Fotografije razstave: Dušan Ogrin, Luka Vidic, Jure Gubanc, Nejc Trampuž, Luka Kaše, Janez Vidic
Besedila: Dušan, Ogrin, Nuša Britovšek, Urška Kranjc, Katja Mali, Metod Rogelj, Naja Marot, Tanja Simonič Korošak, Stanka Dešnik, Barbara Kostanjšek, Etbin Tavčar, Tina Trampuš, Tatjana Capuder Vidmar, Miran Krivec, Mateja Kregar, Mirko Kunšič, Dušan Stupar

Zasnova razstave: Tadej Bevk, Luka Javornik, Pia Kante, Dušan Stupar

Za tiskalnik

Problematika novele Zakona o vodah in poziv na referendum 11. julija 2021

Zakaj potrebujemo referendum za pitno vodo?

Ponovno opozarjamo na škodljivo novelo Zakona o vodah, ki dovoljuje gradnjo objektov na območju priobalnega pasu. Kljub navajanju, da bo šlo za objekte v javni rabi, ti niso nujno v javno korist in niso javno dobro, temveč lahko pomenijo komercializacijo in onemogočanje javnega dostopa do vode.
Priobalna območja (zlasti rečna) se v razvitih državah upoštevajoč Vodno direktivo EU obsežneje renaturirajo, potekajo projekti in akcije vračanja prostora naravni vodni dinamiki za zagotovitev poplavne varnosti. Kaj pa pri nas?

Za ohranitev javno dostopnih, kakovostnih virov pitne vode 11. julija oddajmo glas PROTI noveli zakona.

Več o problematiki novela Zakona o vodah v izjavi za medije v Dnevniku
Več o strokovnih argumentih in možnostih glasovanja pa na spletni strani Za pitno vodo


UO DKAS

Za tiskalnik

Praktikum na temo umeščanja infrastrukture za koriščenje obnovljivih virov energije v prostor

V sklopu Meseca krajinske arhitekture je DKAS izvedel praktikum za člane društva. Naslovili smo temo umeščanja infrastrukture za koriščenje obnovljivih virov energije v prostor (v nadaljevanju OVE) v povezavi z vplivi na krajino.

O umeščanju infrastrukture za koriščenje OVE so člani DKAS na podlagi izkušenj predstavili svoje ugotovitve: Vesna Kolar Planinšič (MOP, SSPVO) je predstavila strateški vidik umeščanja infrastrukture za koriščenje OVE v prostor, Eva Harmel (ZaVita, d.o.o.) je na primeru celovite presoje vplivov na okolje za Nacionalni energetsko podnebni načrt predstavila vrednotenje vplivov na krajino, Tadej Bevk (UL BF, Oddelek KA) je delil zaključke raziskovalnih nalog na temo doživljanja OVE v krajini, Blanka Bartol (MOP, DP) pa je poudarila pomen celostnega pristopa pri opredeljevanju ustreznih območij ter vlogo akcijskih načrtov, vezanih na umeščanje te infrastrukture pri izvedbi Strategije prostorskega razvoja Slovenije.

V okviru vodene razprave, ki jo je moderirala Jelka Hudoklin (Acer Novo mesto d.o.o.) so za posamezno vrsto infrastrukture za koriščenje OVE izkušnje iz izvedbe različnih projektov delili Tadej Bevk (sončne elektrarne), Jelka Hudoklin (hidroelektrarne), Rado Romih (vetrne elektrarne) ter Aleš Mlakar (vetrne elektrarne).

Ključne ugotovitve razprave v okviru Praktikuma so povzete v sporočilu za javnost.


Za DKAS

Eva Harmel, Barbara Kostanjšek, mag. Jelka Hudoklin

Za tiskalnik

Iskanje
Prijava na e-novice

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
Slovenian Association of Landscape Architects

Jamnikarjeva 101
1000 Ljubljana
Slovenija
e-mail: info@dkas.si