Novice
Sveže
 
 

Zaključki posveta "Presek ustvarjene krajine, arhitekture in likovne umetnosti"

Arboretum Volčji Potok je bil 29. 9. prizorišče posveta "Presek ustvarjene krajine, arhitekture in likovne umetnosti – primer Marije Auersperg Attems" kot rezultata interdisciplinarnega projekta o likovni zapuščini grofice v dvorcu Dornava. Vodilna nit projekta je prav cvetje z njenih slik. Likovna zapuščina grofice Marije Auersperg Attems je bila doslej interpretirana s kulturnozgodovinskega vidika kot solidno kopiranje in modeliranje starejših tihožitij, zdaj pa so na njena tihožitja pogledali skozi botanične oči. Na spletni strani Arboretuma najdete video posnetke posameznih predavateljev ter zbornik v obliki e-knjige.
Vabljeni k ogledu spletne strani.

Barbara Kostanjšek

Za tiskalnik

Zaključen posvet na daljavo Hladna mesta za vroč planet: pomen prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih

V četrtek, 15. oktobra, je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) s podporo Ministrstva za okolje in prostor in Mestne občine Ljubljana izvedlo spletni strokovni posvet »Hladna mesta za vroč planet: pomen prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih«. Več kot 200 udeležencev je spremljalo nastop treh uvodničarjev in predstavitve, s katerimi je DKAS skušal odpreti strokovno razpravo o izzivih, ki jih za prostorsko in urbanistično načrtovanje predstavljajo podnebne spremembe.

"Nobeno načrtovanje nam ne bo pomagalo, če ne začnemo ukrepati vsi in to takoj", se je v razpravi po predstavitvah odzvala naša prva klimatologinja profesorica dr. Lučka Kajfež Bogataj. Pred tem je uvodoma nazorno predstavila, kako bo potekalo spreminjanje našega okolja pod vplivom podnebnih sprememb in poudarila, da so podnebne spremembe tukaj, da bodo močno bodo zaznamovale našo prihodnost in radikalno spremenile naše okolje. Posebej je izpostavila tudi podnebne migracije in neizogibno dejstvo, da bo zaradi spreminjanja podnebja veliko ljudi v prihodnosti izgubilo možnost bivanja v svojih državah in da se moramo tudi na to začeti bolj resno pripravljati ter načrtovati, kje in kako bodo bivali z nami.

Če povzamemo, se mora prostorsko načrtovanje na nove razmere odzvati, izboljšati je treba učinkovitost načrtovalskih procesov, prenos ukrepov v prakso ter zagotoviti bolj celovito in vključujoče načrtovanje. Ko govorimo o celovitosti, govorimo o boljšem povezovanju med področji, območji in fazami načrtovanja. Ko govorimo o vključevanju govorimo o nujnosti bolj odgovornega sodelovanja med javnimi in zasebnimi akterji v urejanju prostora. Za slovensko prostorsko načrtovanje je spopadanje s podnebnimi spremembami priložnost, da se posodobi, poveča sposobnost interdisciplinarnega načrtovanja in upravljanja ter vključujočega reševanja strateških in izvedbenih nalog, da se odpre za nove prakse in nove akterje in vzpostavi pogoje za tvorno sodelovanje v polju taktičnega in akcijskega urejanja prostora.

Vsebino posveta, zbrano v seriji videoposnetkov gostov in govorcev najdete na Youtube kanalu DKAS.
Razširjeno sporočilo posveta z zaključki, ki jih je povzela dr. Maja Simoneti, si preberite v sporočilu za javnost.


Poudarki iz nastopov:

Lenča Humerca Šolar, MOP: Ni nam treba čakati na svetovne pozive in strategije, ukrepamo lahko sami!
Ivan Stanič, MOL: Spreminjamo smer, odgovor je v transdisciplinarni inovativnosti, cilje imamo jasne, to so milenijski cilji trajnostnega razvoja. Ampak ne, mi še dajemo prednost posameznim vidikom, energetiki, gospodarstvu … Spremeniti moramo pristope, da bomo dosegli čim več ciljev, ne pa da ene zanemarjamo na račun drugih. Vztrajajmo, kolegi!
Lučka Kajfež Bogataj, UL BF: Podnebne spremembe so tukaj, močno bodo zaznamovale prihodnost in radikalno bodo spremenile naše okolje. Če ne začnemo s spremembami škodljivih navad in praks, bodo vsi ukrepi zaman! Naloga vsakogar in vseh je, da začnemo ukrepati takoj! Čakajo nas velike spremembe!
Nataša Atanasova, UL FGG: Voda je ključna sestavina okolja in brez upoštevanja vode ni možno učinkovito načrtovati prilagajanja.
Anica Simčič, Gozdarski inštitut Slovenije: Večji ko bo delež gozdov, manj bo vroče. Ohranjati moraMO vse zelene površine, zelene koridorje in tudi drevesa ter saditi in tudi nova, sploh na območjih, ki so se izkazala za posebno vroča.

Ob 10:40 prisotnih 244 poslušalcev

Katja Fak, MOL: MOL strateško in podrobno načrtuje razvoj največje mestne občine v duhu prilagajanja na podnebne spremembe – od OPN do ozelenjevanja nadstrešnic avtobusnih postaj
Rok Fazarinc: Tudi brez podnebnih sprememb so urbana območja poplavno ogrožena, ker so vse bolj gosto pozidana.
Petra Vertelj Nared, LUZ: Da bi sistem deloval, moramo povezano gledati na delovanje in skrbeti za udejanjanje dolgoročnih ciljev v praksi … čim več prilagoditev dosežemo v prostorskem načrtovanju, bolj bomo učinkoviti, ponujati je potrebno alternative za to, da se bo razvoj preusmeril v želene smeri (npr. potovalne navade).
Nuša Britovšek, LOCUS: Prostorsko načrtovanje lahko ponudi le del rešitev, pri čemer je ključni izziv, kako prostorske akte izvajati in kako upravljati s prostorom, saj se prostorsko načrtovanje prevečkrat konča na papirju.
Andrej Verlič, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib: Izkazuje se izjemna potreba po tem prostoru, lahko omenim, da kjer spremljamo število obiska, se je predvsem v gozdnem delu prostora na nekaterih poteh obisk povečal celo za faktor 2,5.
Zala Velkavrh, Prostorož: Kako se vročini izognejo ljudje, ki so prepoznavali vroče točke? Ena od najbolj zanimivih zadev je ta, da ljudje gredo po daljših poteh, da se aktivno izogibajo ulicam, ki so prevroče, gredo po alternativnih poteh v službo, ali pa točno poznajo predel in se mu izogibajo ob določenih urah, zato spreminjajo urnik, če je to le mogoče.
Darja Matjašec, Nejc Florjanc, Biotehniška fakulteta: Ne smemo pozabiti na inkluzivnost zelenih površin, dvigovati moramo standarde na področju upravljanja mest in njihovega razvoja ter moramo dvigovati standarde z upravljanjem in vzdrževanjem zelenih površin.
dr. Maja Simoneti, Inštitut za politike prostora: Za nas je pomembno, da razumemo, da je prostorsko in urbanistično načrtovanje neke vrste svojstvena socialna politika - da tu pravzaprav urejamo razmere zato, da se ne podrejo družbena razmerja na način, da bi postalo življenje nevzdržno, da bi nekatere pustili za sabo.


Maja Simoneti, Barbara Kostanjšek

Za tiskalnik

Platinasti svinčnik v roke Jelki Hudoklin, častna članica postala Maja Simoneti

Za leto 2020 je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije podelila dva naziva častnih članic, en platinasti svinčnik ter pet zlatih svinčnikov.
Brez fanfar in živahnega strokovnega druženja, pa vendar dostojanstveno, ob dobri glasbi in profesionalnem vodenju so bile podeljene letošnje najvišje nagrade Zbornice za arhitekturo in prostor.

Ob tem smo lahko krajinske arhitektke in arhitekti spet enkrat zelo ponosni. Platinasti svinčnik je prejela naša kolegica Jelka Hudoklin, častnim članom pa se je pridružila Maja Simoneti.
Obe aktivno so ustvarjata slovensko prostorsko realnost, nemalokrat v tesni navezi, Ljubljanska šola za krajinsko arhitekturo pa je v novem zborniku Slovenska arhitektura in prostor 2020 preko njunih nagrad tudi dobila prav posebno mesto.
Več si lahko preberete v prispevku RTV Slovenija.

Čestitke vsem nagrajenkam in nagrajencem in hvala Upravnemu odboru ZAPS in komisijam!

Za tiskalnik

Vabilo na posvet: HLADNA MESTA ZA VROČ PLANET

Vljudno vabljeni na spletni posvet in panelno razpravo »HLADNA MESTA ZA VROČ PLANET: pomen prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih«, ki bo v četrtek, 15. oktobra 2020, ob 10.00 potekal s prenosom v živo.

Strokovnjaki z različnih področij delovanja bodo predstavili svoj pogled na problematiko prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih ter pristope, ki so se ali se še uveljavljajo v teoriji in praksi.

Posvet bo potekal v treh sklopih. V prvem bo osvetljena problematika podnebnih sprememb, izzivi v urbanih območjih ter najpomembnejši koraki za prilagajanje na strateškem nivoju. V drugem sklopu bodo predstavljeni načrtovalski pristopi prilagajanja na podnebne spremembe, tudi na primeru mesta Ljubljane. Tretji sklop bo posvečen možnostim in priložnostim ukrepanja. Po zaključku sklopov bo sledila daljša razprava z zaključki.

Več informacij o posvetu najdete v programu. Panelna razprava bo potekala na spletni platformi Zoom, za udeležbo prosimo, da se prijavite na spletnem obrazcu.

Posvet bo izveden s sofinanciranjem Ministrstva za okolje in prostor ter Mestne občine Ljubljana.

Za tiskalnik

Mednarodni vrtni festival Chaumont-sur-Loire 2021

Člane vljudno vabimo k prijavi na mednarodni natečaj za 30. mednarodni vrtni festival Chaumont-sur-Loire 2021 v Franciji

Mednarodni vrtni festival Chaumont-sur-Loire je od leta 1992 laboratorij za sodobno oblikovanje vrtov in krajine po vsem svetu. Festival daje zagon vrtni umetnosti, saj prikazuje nove rastline in materiale, inovativne pristope ter ideje. V 29 letih je bilo na festivalu zasnovanih več kot 800 vrtov. Zanimiv je tako za javnost kot za stroko.

Organizatorji vrtnega festivala v Chaumont-sur-Loire vabijo slovenske krajinske arhitekte, študente ali mešane skupine strokovnjakov s področij krajinske arhitekture, arhitekture, oblikovanja, botanike, inženirstva in sorodnih strok k sodelovanju na mednarodnem natečaju. Gre za tekmovanje za zasnovo vrta na lokaciji festivala, na eni od 20 parcel v velikosti približno 210 m2.

Termatika zasnove vrta se glasi:
BIOMIMIKRIJA NA VRTU / NARAVA, NESKONČEN VIR INSPIRACIJE

Za samo prijavo na natečaj ni predvideno plačilo, je pa predvideno plačilo za izbrane oblikovalce in izvedbo vrta.

Rok za oddajo projektov vrta je petek, 30. oktobra 2020, do 17. ure.
Več informacij, celoten opis teme in pogojev sodelovanja na natečaju je na voljo na naslednji povezavi.

Kontaktna oseba: Elizabeth Mettling, +33 (0) 631 553 766,
concours@domaine-chaumont.fr

Zala Jerman, UO DKAS

Za tiskalnik

Povezave
Datoteke
Iskanje
Prijava na e-novice

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
Slovenian Association of Landscape Architects

Jamnikarjeva 101
1000 Ljubljana
Slovenija
e-mail: info@dkas.si