Za tiskalnik
Novice
Arhiv novic
 
 

Zaključen posvet na daljavo Hladna mesta za vroč planet: pomen prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih

V četrtek, 15. oktobra, je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) s podporo Ministrstva za okolje in prostor in Mestne občine Ljubljana izvedlo spletni strokovni posvet »Hladna mesta za vroč planet: pomen prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih območjih«. Več kot 200 udeležencev je spremljalo nastop treh uvodničarjev in predstavitve, s katerimi je DKAS skušal odpreti strokovno razpravo o izzivih, ki jih za prostorsko in urbanistično načrtovanje predstavljajo podnebne spremembe.

"Nobeno načrtovanje nam ne bo pomagalo, če ne začnemo ukrepati vsi in to takoj", se je v razpravi po predstavitvah odzvala naša prva klimatologinja profesorica dr. Lučka Kajfež Bogataj. Pred tem je uvodoma nazorno predstavila, kako bo potekalo spreminjanje našega okolja pod vplivom podnebnih sprememb in poudarila, da so podnebne spremembe tukaj, da bodo močno bodo zaznamovale našo prihodnost in radikalno spremenile naše okolje. Posebej je izpostavila tudi podnebne migracije in neizogibno dejstvo, da bo zaradi spreminjanja podnebja veliko ljudi v prihodnosti izgubilo možnost bivanja v svojih državah in da se moramo tudi na to začeti bolj resno pripravljati ter načrtovati, kje in kako bodo bivali z nami.

Če povzamemo, se mora prostorsko načrtovanje na nove razmere odzvati, izboljšati je treba učinkovitost načrtovalskih procesov, prenos ukrepov v prakso ter zagotoviti bolj celovito in vključujoče načrtovanje. Ko govorimo o celovitosti, govorimo o boljšem povezovanju med področji, območji in fazami načrtovanja. Ko govorimo o vključevanju govorimo o nujnosti bolj odgovornega sodelovanja med javnimi in zasebnimi akterji v urejanju prostora. Za slovensko prostorsko načrtovanje je spopadanje s podnebnimi spremembami priložnost, da se posodobi, poveča sposobnost interdisciplinarnega načrtovanja in upravljanja ter vključujočega reševanja strateških in izvedbenih nalog, da se odpre za nove prakse in nove akterje in vzpostavi pogoje za tvorno sodelovanje v polju taktičnega in akcijskega urejanja prostora.

Vsebino posveta, zbrano v seriji videoposnetkov gostov in govorcev najdete na Youtube kanalu DKAS, zbrane povzetke predstavljenih vsebin s posveta, dopolnjene s študentskimi grafikami, pa si preberite in oglejte v zborniku posveta.
Razširjeno sporočilo posveta z zaključki, ki jih je povzela dr. Maja Simoneti, si preberite v sporočilu za javnost.


Poudarki iz nastopov:

Lenča Humerca Šolar, MOP: Ni nam treba čakati na svetovne pozive in strategije, ukrepamo lahko sami!
Ivan Stanič, MOL: Spreminjamo smer, odgovor je v transdisciplinarni inovativnosti, cilje imamo jasne, to so milenijski cilji trajnostnega razvoja. Ampak ne, mi še dajemo prednost posameznim vidikom, energetiki, gospodarstvu … Spremeniti moramo pristope, da bomo dosegli čim več ciljev, ne pa da ene zanemarjamo na račun drugih. Vztrajajmo, kolegi!
Lučka Kajfež Bogataj, UL BF: Podnebne spremembe so tukaj, močno bodo zaznamovale prihodnost in radikalno bodo spremenile naše okolje. Če ne začnemo s spremembami škodljivih navad in praks, bodo vsi ukrepi zaman! Naloga vsakogar in vseh je, da začnemo ukrepati takoj! Čakajo nas velike spremembe!
Nataša Atanasova, UL FGG: Voda je ključna sestavina okolja in brez upoštevanja vode ni možno učinkovito načrtovati prilagajanja.
Anica Simčič, Gozdarski inštitut Slovenije: Večji ko bo delež gozdov, manj bo vroče. Ohranjati moraMO vse zelene površine, zelene koridorje in tudi drevesa ter saditi in tudi nova, sploh na območjih, ki so se izkazala za posebno vroča.

Ob 10:40 prisotnih 244 poslušalcev

Katja Fak, MOL: MOL strateško in podrobno načrtuje razvoj največje mestne občine v duhu prilagajanja na podnebne spremembe – od OPN do ozelenjevanja nadstrešnic avtobusnih postaj
Rok Fazarinc: Tudi brez podnebnih sprememb so urbana območja poplavno ogrožena, ker so vse bolj gosto pozidana.
Petra Vertelj Nared, LUZ: Da bi sistem deloval, moramo povezano gledati na delovanje in skrbeti za udejanjanje dolgoročnih ciljev v praksi … čim več prilagoditev dosežemo v prostorskem načrtovanju, bolj bomo učinkoviti, ponujati je potrebno alternative za to, da se bo razvoj preusmeril v želene smeri (npr. potovalne navade).
Nuša Britovšek, LOCUS: Prostorsko načrtovanje lahko ponudi le del rešitev, pri čemer je ključni izziv, kako prostorske akte izvajati in kako upravljati s prostorom, saj se prostorsko načrtovanje prevečkrat konča na papirju.
Andrej Verlič, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib: Izkazuje se izjemna potreba po tem prostoru, lahko omenim, da kjer spremljamo število obiska, se je predvsem v gozdnem delu prostora na nekaterih poteh obisk povečal celo za faktor 2,5.
Zala Velkavrh, Prostorož: Kako se vročini izognejo ljudje, ki so prepoznavali vroče točke? Ena od najbolj zanimivih zadev je ta, da ljudje gredo po daljših poteh, da se aktivno izogibajo ulicam, ki so prevroče, gredo po alternativnih poteh v službo, ali pa točno poznajo predel in se mu izogibajo ob določenih urah, zato spreminjajo urnik, če je to le mogoče.
Darja Matjašec, Nejc Florjanc, Biotehniška fakulteta: Ne smemo pozabiti na inkluzivnost zelenih površin, dvigovati moramo standarde na področju upravljanja mest in njihovega razvoja ter moramo dvigovati standarde z upravljanjem in vzdrževanjem zelenih površin.
dr. Maja Simoneti, Inštitut za politike prostora: Za nas je pomembno, da razumemo, da je prostorsko in urbanistično načrtovanje neke vrste svojstvena socialna politika - da tu pravzaprav urejamo razmere zato, da se ne podrejo družbena razmerja na način, da bi postalo življenje nevzdržno, da bi nekatere pustili za sabo.


Maja Simoneti, Barbara Kostanjšek
Hladna mesta za vroč planet: Posnetek posveta na daljavo
Datoteke