O majskem strokovnem srečanju “Krajinska zasnova za zeleni prehod” Društva krajinskih arhitektov Slovenije

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) je 18. maja 2022 organiziralo strokovni posvet “Krajinska zasnova za zeleni prehod”. Namen posveta je bil predstaviti ključne prostorske izzive zelenega prehoda ter krajinsko zasnovo kot strokovno podlago za njihovo uspešno naslavljanje.

V središču pozornosti so bile prednosti in priložnosti krajinske zasnove pri iskanju celostnih prostorskih rešitev. Krajinska zasnova je strokovna podlaga, katere namen je usmerjanje prostorskega razvoja in varstva posameznih območij in uskladitev različnih interesov v prostoru, v samem procesu njene izdelave pa je pomembno tudi vključevanje javnosti.

Javni posvet, namenjen širši strokovni javnosti s področja načrtovanja in upravljanja prostora, je potekal v hibridni obliki na Urbanističnem inštitutu RS (UIRS) v Ljubljani ter prek spleta. Strokovnega srečanja se je v živo udeležilo 32 slušateljev, prek spletne povezave pa je bilo prisotnih 62 udeležencev - prostorskih načrtovalcev, predstavnikov občin ter strokovnih in akademskih organizacij ter druge zainteresirane javnosti.

Po uvodnih nagovorih predsednice DKAS Jane Kozamernik ter mag. Petra Guliča, predstavnika Ministrstva za okolje in prostor (MOP), so sledili trije vsebinski sklopi. V prvem sklopu je mag. Jelka Hudoklin (Acer d.o.o.) izpostavila krajinsko zasnovo kot orodje za uresničevanje krajinske politike Slovenije, dr. Aleš Mlakar (Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s.p.) pa je podrobneje predstavil izhodišča, vsebino in način izdelave krajinske zasnove ter publikacijo Priporočila za izdelavo krajinske zasnove, ki je bila izdelana v letu 2020. V nadaljevanju je g. Gregor Strmčnik, župan Občine Ankaran, predstavil zgodbo občine, pri nastanku katere sta imela velik pomen tudi vključevanje in odnos javnosti do prostora ter njegovega načrtovanja. Arhitektka in prostorska načrtovalka Maja Šinigoj (Locus d.o.o.) je nato na primeru občine Ankaran predstavila vključevanje usmeritev krajinske zasnove v občinski prostorski načrt in pomen te strokovne podlage pri doseganju vizije prostorskega razvoja občine.

Drug del posveta je bil namenjen predstavitvi aktualnih vsebin zelenega prehoda, ki potrebujejo posebej pozorno strokovno obravnavo. Ga. Karla Jankovič (LUZ d.d.) je na primeru Ljubljanskega barja in obsavske rečne krajine v Ljubljani izpostavila pomen skrbnega načrtovanja stičnih območjih med podeželjem in mestom. Ga. Nuša Britovšek (Locus d.o.o.) in ga. Sabina Cepuš (ZaVita) sta na primeru Velike planine, ki je z obiskovalci obremenjeno zavarovano območje, predstavili kompleksnost izzivov pri varstvu in razvoju posebej vrednih območij.
Prehranska in energetska samooskrba sta v središču aktualnih družbenih in prostorskih izzivov. Dr. Damjana Gantar (UIRS) je predstavila usmeritve za umeščanje kmetijskih objektov v prostor, dr. Tadej Bevk (BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo) pa je podrobno predstavil temo umeščanja objektov za rabo obnovljivih virov energije (OVE), pri čemer je opozoril na pasti neusmerjenega in nesistemskega naslavljanja tega izziva in vlogo krajinskih zasnov tako v okviru usmerjanja rab v prostoru, opredeljevanja lokacij in pogojev za OVE, kot tudi z vidika podajanja usmeritev za njihovo načrtovanje ter presojo vplivov na krajino in doseganje želenega stanja v krajini.

Zadnji sklop se je osredotočil na uresničevanje in dodano vrednost krajinske zasnove. G. Miro Kristan (Posoški razvojni center) je izpostavil pomen izdelane vizije razvoja in predvsem programa ukrepov za učinkovito pridobivanje sredstev, dr. Andrej Pompe (Brand Business School) pomen (prostorske) prepoznavnosti v trženju, ga. Saša Bojc (Delo d.o.o.) pa je predstavila pogled novinarja in zanimanje javnosti za prostorske tematike skozi analizo branosti časopisnih člankov z arhitekturno in krajinsko-arhitekturno vsebino.

V sklepnem delu se je panelna razprava, ki jo je vodila dr. Petra Vertelj Nared (LUZ d.d.), razvila predvsem v smeri nujnega naslavljanja trenutne prostorske problematike in bodočih izzivov ter iskanja primernih prostorskih rešitev.Pri procesu prostorskega načrtovanja so bistvenega pomena ustrezno opredeljeni strateški cilji, na podlagi katerih se oblikujejo scenariji za njihovo doseganje, naloga prostorskih načrtovalcev pa je vrednotenje alternativ z ustreznimi pristopi in orodji. Tekom razprave je bilo izpostavljeno, da pri tem velja posebno pozornost nameniti presojam pri umeščanju objektov za rabo obnovljivih virov energije v prostor, saj bo glede na močne pozive k povečevanju energetske samooskrbe treba ukrepati hitro in učinkovito. Sodelujoči v razpravi so se strinjali, da morajo prostorske rešitve po eni strani odgovarjati na cilje zelenega prehoda, hkrati pa morajo ohranjati kakovost, identiteto in prepoznavnost prostora.

DKAS je ob dogodku pripravilo tudi zloženko “Krajinska zasnova - strokovna podlaga za celovitejše urejanje prostora”, ki je namenjena občinam in splošni javnosti. Prostorskim načrtovalcem pa bo pri delu v pomoč publikacija Priporočila za izdelavo krajinske zasnove, ki jo je v letu 2020 izdelal Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS) v sodelovanju z zunanjim izvajalcem Prostorsko načrtovanje Aleš Mlakar s.p. (Priporočila za izdelavo krajinske zasnove (2020); publikacija dosegljiva na spletnih straneh MOP: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/OPN/priporocila_za_izdelavo_krajinske_zasnove.pdf)
Podporniki posveta “Krajinska zasnova za zeleni prehod” so:
Urbanistični inštitut Republike Slovenije, ACER Novo mesto d.o.o., Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje ter MOGA d.o.o.
Posnetek posveta je dostopen na tej povezavi:

posnetek posveta KZ 2022



Zloženka posveta je dostopna tukaj – Krajinska zasnova.pdf
Za naročilo tiskane zloženke nas kontaktirajte na email Info@dkas.si in navedite ime, priimek in naslov za poštno pošiljanje.

Zaradi veliko zanimanja objavljamo tudi prezentacijo Mira Kristana (Posoški razvojni center) z naslovom »Uresničevanje vizije in pridobivanje sredstev«

Upravni odbor Društva krajinskih arhitektov Slovenije