Za tiskalnik
Aktivnosti
Strokovna srečanja
 
 

SLOVENSKA KRAJINA PRED IZZIVI PRIHODNOSTI

7. april 2017, strokovni posvet

DKAS in Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete UL sta 7. aprila 2017 v počastitev 25 - letnice delovanja društva in 70 - letnice delovanja fakultete na Biotehniški fakulteti v Ljubljani organizirala strokovni posvet "Slovenska krajina pred izzivi prihodnosti". Na posvetu se je zbralo več kot 150 udeležencev, med njimi veliko število študentov krajinske arhitekture.

Krajina je kot rezultat človekovega delovanja v prostoru tista, v katero se počasi a vztrajno zapisujejo kultura rabe prostora in odločitve družbe in posameznikov o razvoju ter oblikujejo za naš prostor značilne podobe in vzorci, ki zaznamujejo prepoznavnost naših krajev, okolja in države. Večini ljudi krajina morda res nezavedno kroji pogoje bivanja in samoumevno se jim zdi, da deželo predstavljamo drugim s podobami krajine, ne sprašujejo pa se o usodah ljudi, ki obdelujejo njive in vinograde, ki vzdržujejo ceste in hiše ter o dejavnostih, ki poganjajo razvoj v prostoru. In vendar krajina, s katero se tako radi ponašamo in na katero stavijo številni razvojni programi in dejavnosti, še zdaleč ni samoumevna in trajna dobrina. Krajinskim arhitektom je kompleksnost krajine blizu in zavedamo se, da je njena razvojna vrednost tesno povezana z delovanjem številnih akterjev, ki se morajo med seboj v procesih načrtovanja razvoja nujno uglasiti. Čas v katerem država pripravlja novo prostorsko zakonodajo in strategijo prostorskega razvoja se zdi naravnost idealen za razpravo o tem, kako se pravzaprav ustvarja krajino, kdo pri tem sodeluje, kako nam uspeva in kakšne so priložnosti za razvoj.

Zbrane so pozdravili gostiteljica prof. dr. Mojca Golobič, prodekanja za področje krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti, prof. dr. Miha Humar, dekan Biotehniške fakultete UL in Jože Novak predsednik Društva krajinskih arhitektov Slovenije.

Prvi del srečanja je bil priložnost za pregled dela krajinskih arhitektov, tistih, ki so že dolgo v praksi in mlajših, ki so se preizkusili tudi pri delu v tujini. Svoje delo in poslovne poti so najprej predstavili: Blanka Bartol, Jelena Hladnik, dr. Nataša Bratina, prof. dr. Ana Kučan, Suzana Simič, Urška Kranjc, Stanka in Zaš Brezar. Mlade diplomante pa so predstavljali: Ana Abram, Maj Plemenitaš, Urša Habič, Danijel Mohorič, Marja Gazvoda, Tanja Štajdohar, Ana Ogrič in Žiga Malek.

V drugem delu so zbrani prisluhnili izhodiščem za pripravo krajinske politike, ki so jih podali prof. dr. Ivan Marušič, doc. dr. Aleš Mlakar in mag. Jelka Hudoklin. Krajinski arhitekti ocenjujejo, da razmere v Sloveniji kličejo po tem, da se doseže širok družbeni konsenz o pomenu celovitega upravljanja s krajino in da se s krajinsko politiko podpre prizadevanja za razvoj slovenske krajine. Profesor Marušič je poudaril, da je med možnostmi za urejanje krajine še vedno daleč najboljše varovalno planiranje kot tisto, ki celovito obravnava načrtovanje razvoja v prostoru. Magister Hudoklinova je predstavila razmere v prostorskem načrtovanju in probleme pri usklajevanju dejavnosti v prostoru. Docent Mlakar je zbrane spomnil, da je stroka o krajinski politiki temeljito razpravljala že leta 2012 na konferenci ob 40-letnici študija krajinske arhitekture v Sloveniji ter zmotno sklepala, da se bodo nove rešitve oblikovale v procesu priprave nove zakonodaje. Ker se to ni zgodilo, mora zdaj ponovno opozoriti na probleme in potrebo po pripravi krajinske politike.

Posvet se je zaključil z okroglo mizo na kateri je dr. Maja Simoneti o razmerah govorila z gosti: mag. Tanjo Strniša (MKGP), Damjano Pečnik (Ministrstvo za kulturo), Barbaro Radovan (Direktorat za prostor graditev in stanovanja, MOP), mag. Hrvojem Teom Oršaničem (Regijski park Kozjansko) in prof. dr. Pavlom Gantarjem (prostorskim sociologom in bivšim ministrom za prostor). Sodelujoči so se strinjali, da je potrebno ustvariti pogoje za boljše sodelovanje med področji in so po svoje pozdravili prizadevanja krajinskih arhitektov za krajinsko politiko in dialog v urejanju prostora.

Maja Simoneti in Petra Vertelj Nared


PROGRAM

POSNETEK OKROGLE MIZE (Avtor: Andraž Poje)

(Avtor fotografij: Jure Gubanc)

UO DKAS