Urejanje odprtega prostora v urbanem okolju

3. letno strokovno srečanje DKAS
Ljubljana, november 1996


Prispevki

Prispevki obravnavajo problematiko urejanja odprtega prostora v urbanem okolju na splošni ravni in na ravni načrtovalskih izkušenj v slovenskih mestih. V sklopu splošnejših obravnav je obdelana tema krajine in njene vloge v prihodnjem urejanju mest, ki jo je treba obravnavati kot javno dobrino, predstavljen pa je tudi pogled na urbanistično ter krajinsko planiranje. Odprte površine so predstavljene kot element urbane forme in kot zametki renaturacije mesta, prikazan pa je tudi pristop k opredeljevanju stanovitnih mestnih krajin. Prispevki osvetljujejo razlike v dojemanju javnih prostorov ter odzive javnosti na urejanje teh površin. V sklopu načrtovalskih in operativnih izkušenj iz posameznih slovenskih mest so prikazane nove vsebine in strukture odprtega prostora v prostorskih dokumentih, obravnavana pa je tudi problematika sodelovanja z meščani. V prispevkih so prikazane izkušnje z radikalno spremembo funkcije delov urbane strukture, s prenovo historičnih predelov in z urejanjem novejših mest.

Vladimir Braco Mušič: Urbanistično planiranje - urbanistično oblikovanje - krajinsko oblikovanje
Dare Poženel: Mesto kot kolektivna dobrina
Drago Kos: Dojemanje odprtih urbanih prostorov
Janez Koželj: Ali so novi urbani vrtovi zametki renaturacije mesta?
Breda Mihelič: Odprti javni mestni prostor kot element urbane forme
Davorin Gazvoda: Zgodovinska primerjalna analiza odprtega prostora Ljubljane kot metoda za iskanje stanovitnih mestnih krajin
Marko Polič: Mesto, javni prostor in ljudje
Ana Kučan / Mateja Doležal: Nove vsebine in strukture odprtega prostora
Maja Simoneti: Sodelovanje z meščani - možnost za odgovorno rabo in zadovoljivo urejenost javnih zelenih površin
Ina Šuklje: Načrtovanje odprtega prostora v kontekstu radikalne spremembe funkcije
Nataša Bratina: Ali je Nova Gorica danes res vrtno mesto?
Tatjana Rener: Jumbo plakati, vse pogostejši urejevalci prostora
Alenka Kocuvan Polutnik: Prenova odprtega prostora v urbanem okolju
Sonja Ana Hoyer: Urejanje trgov v starih mestnih jedrih Pirana in Kopra
Dušan Ogrin: Mesto krajine v mestu prihodnosti


Predgovor v zborniku

V senci velikih posegov v prostor se v naših naseljih dogajajo majhne, a za življenje še kako pomembne spremembe. Urbani prostor, ki ga odprte površine s svojo podobo in programsko ponudbo pomembno sooblikujejo, se siromaši oziroma ga vedno bolj določajo ceste, avtomobili in hišne fasade. Javni interes postaja nekaj, kar je zaradi investicijske nezanimivosti in trenutno podrejenega družbenega pomena potisnjeno na stran.

Odprte površine so neodtujljivi del strukture mesta in javnega življenja v njem, ali če ponazorimo - prazen prostor je bistvo vrča. Zavedanje o pomenu mestnih odprtih prostorov in zaznavanje sprememb, ki smo jim priča v zadnjih letih na tem področju, je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije spodbudilo, da je svoje letno strokovno srečanje organiziralo na temo urejanja odprtega prostora v urbanem okolju.

Za mestne odprte površine je značilna sestavljenost vsebin in pomenov, ki segajo od ureditev za različne rabe, do vnašanja naravnih prvin v urbana območja in do večanja doživljajskih vrednosti mestnega prostora ter soustvarjanja prepoznavne podobe mest. Posledica pestrosti vsebin, katerih nosilci so, je pogosto križanje interesov javne in zasebne rabe odprtih površin. Predvsem pa je prisotna stalna nevarnost pozidave, saj gre praviloma za tržno zanimive in v ekonomskem pogledu neizrabljene lokacije. Strokovne predstave o namembnosti teh površin so različne in prizadevanje za ohranjanje, preureditev ali novo zasnovo odprte površine zahteva pogosto več energije in strokovne moči, kot pa oblikovanje same rešitve. Nemalokrat se načrtovalsko kakovostne in prepričljive rešitve ne izvedejo, še redkeje pa se vzdržujejo v načrtovanih vsebinah in oblikah. Priča smo izrivanju odprtih površin iz mestne strukture in pomanjkanju mehanizmov za urejanje novih površin. Kakšne so možnosti za preseganje nakazanih težav?

Urejanje odprtih površin v urbanem okolju je zahtevna, predvsem pa zelo sestavljena naloga, ki zahteva večplastnost vrednotenja teh prostorov in vsestransko pretehtane načrtovalske odločitve. Strokovnjaki bodo s svojimi prispevki posredovali kar najbolj različna spoznanja, uporabna za ugotavljanje pomenov in načrtovanje rabe ter oblikovanje teh prostorov, za upoštevanje umetnostno-zgodovinskih izhodišč, za odzive in vključevanje javnosti ter problematiko lastništva in upravljanja teh površin. Mozaik mnenj, izkušenj, vedenja pa tudi zamisli, predlogov in vizij o razvoju načrtovanja odprtih mestnih površin naj bi prispeval h kakovostnejšemu urejanju odprtih površin v slovenskih mestih, ki pa ni le v pristojnosti strokovnjakov, pač pa tudi in predvsem tistih, ki odločajo o uresničevanju načrtovalskih rešitev.

Jelka Hudoklin, Maja Simoneti