Presoja vplivov na okolje kot načrtovalski postopek za varstvo okolja

4. letno srečanje DKAS
Ljubljana, december 1997

Prispevki

Prispevki obravnavajo problematiko presoj vplivov na okolje z različnih vidikov. V sklopu splošnejših obravnav je presoja obdelana v luči etičnih načel varstva okolja in zdržnega razvoja, zakonitosti vključevanja javnosti, metodologije dela v posameznih korakih, aktualnega pravnega okvira, tujih izkušenj in trendov v prihodnje. Presoja je predstavljena kot instrument varstva okolja, ki nudi vrsto možnosti za okoljsko bolj sprejemljive odločitve. V sklopu izkušenj izbranih avtorjev so izpostavljeni konkretni problemi pri izdelavi študij vplivov na okolje in poročil o vplivih na okolje. Obravnavani so problemi opredeljevanja obsega osnovnih raziskav, zagotavljanja kakovosti izdelkov in nadzora nad njimi.

prof. dr. Janez Marušič: Vgrajevanje etičnih načel v presoje vplivov na okolje
doc. dr. Drago Kos: Javnost v postopkih PVO
mag. Jasna Koblar: PVO in sistem soglasij
Zoran Stojič: Sistematika vrednotenja vplivov na okolje
Andrej Uršič: Okoljski pregled in določitev zatečenega stanja okolja v okviru priprave poročila o vplivih na okolje
Bransko Kontič: Analiza zdravstvenega in okoljskega tveganja v okviru poročil o vplivih na okolje
Rob Verheem: Some aspects of Dutch EIA
Igor Vučer: Postopek presoje vplivov na okolje
mag. Barbara Likar: Postopek vključevanja PV0 pri izdelavi lokacijskih načrtov in investicijsko tehnične dokumentacije za graditev avtocest
mag. Jelka Hudoklin, Aleš Mlakar: Pogled izdelovalcev poročil vplivov na okolje
Andreja Ogulin Iskra, Andreja Šubic: Vrednotenje funkcij gozda kot osnova za presojo vplivov posegov na gozd
Olga Urbanc Berčič: Vodno okolje in posegi v prostor
Katja Poboljšaj: Ali je presoja vplivov na okolje dovolj učinkovito orodje za varstvo narave?
Meta Povž, Daša Zabric, Natalija Budihna: Drtijščica - primer presoje vplivov gradnje AC na vodno okolje
Darinka Ignjatovič: Poročilo o vplivih izgradnje igrišča za golf na Ptuju
Suzana Simič: Ocene vplivov na okolje kot pripomoček pri odločanju o sprejemljivosti posegov v okolje


Predgovor v zborniku

Pionirsko delo na področju presoj vplivov na okolje je bilo v slovenskem prostoru opravljeno v sedemdesetih letih, ko metoda dela še ni bila institucionalizirana v nobenem od prostorskih zakonskih dokumentov. Zato so zaslužni posamezniki, ki so se z načinom dela srečali v Združenih državah Amerike, kjer je izdelava presoj postala obvezna s sprejetjem National Envi¬ronmental Policy Act leta 1970. Nastajati so pričele pasamezne študije, ki so na osnovi nove metode vredno¬tile prostor v odvisnosti od načrtovanih posegov. Leta 1975 je bila ustanovljena skupina za evaluacijo pose¬gov v prostor (SEPO) pri Inštitutu Jožef Stefan, ki je okoli sebe zbrala več desetin slovenskih strokovnjakov, ekspertov za posamezna področja in izdelovala presoje vplivov na okolje skoraj dve desetletji pred sprejetjem Zakona o varstvu okolja z ustreznimi podzakonskimi akti. SEPO je prvenstveno izdelovala presoje kot garancijo za kreditiranje velikih posegov v prostor. Ob svoji petnajstletnici so ugotavljali, da je eden bistvenih problemov njihovega strokovnega dela prepozno spoznanje o vplivih posega na okolje ter s tem povezane minimalne možnosti za pomembne spremembe načrtovanih posegov, predvsem v smislu izbora lokacaije in manj v smislu prilagoditve tehnologije. Posameznaki iz istega kroga so proučevali metodo dela kot enega od instrumentov varovalnega planiranja in se zavezali za njeno najširšo uporabo v zgodnejših fazah plani¬ranja in v formalizirani obliki v sklepnem delu spre¬jemanja prostorske dokumentacije. Vedno znova so poudarjali tudi potrebo po institucionalizaciji načina dela, ki je eden od mehanizmov za boljši nadzor nad posegi vprostor.

Dokumenti, ki so institucionalizirali izdelavo Poročil o vplivih na okolje v devetdesetih letih, so tako le nadaljevanje bogate strokovne prakse. Vendar pa je potrebno ugotoviti, da šele z njimi presoje vplivov na okolje pre¬hajajo meje ožjega kroga strokovnjakov in izobraže¬vanja ustanov s prostorsko naravnanimi programi. Presoje vplivov na okolje končno tudi pri nas zadevajo širok krog posameznikov, od upravnih delavcev občin in države, prostorskih načrtovalcev in ekspertov s posameznih področij in predstavnikov investitorjev. Predvsem pa s Poročili o vplivih načrtovanega posega na okolje presoje odločilno prestopajo mejo stroko¬vnega in se podajajo na polje srečevanja z laično javnostjo.

Razmah, ki smo mu priča na področju presoj vplivov na okolje, sam na sebi kliče po oceni stanja. Strokovno srečanje, ki metodo dela obravnava tako s teoretičnih vidikov možnega razvoja in široke uporabe v prid var¬stva in razvoja okolja, kot s povsem praktičnega vidika izdelave poročil, je lahko koristno iz več vidikov. Predstavlja možnost za širjenje poznavanja presoj vplivov na okolje kot načrtovalske metode dela in razpravo o vprašanjih obsega osnovnih raziskav, zagotavljanja kakovosti izdelkov in nadzora nad izvajanjem okoljevarstvenih ukrepov. Predvsem pa srečanje formalno in strokovno vpletenih v izdelavo in proučevanje presoj vplivov na okolje ponuja možnost izmenjave izkušenj in širjenje znanja. Koliko in kakšnega izobraževanja potrebujemo, da se bomo vpleteni na različnih nivojih med sabo razumeli? Kdo je odgovoren za izvajanje okoljevarstvenih ukrepov, ki jih opredeli poročilo? Kako se bodo razporedile pristojnosti v postopku izdelave Poročil in predvsem kdaj? Kako zagotoviti laikom razumljivo vsebino poročil in ne iznakaziti njene strokovnosti ter kako sploh prenesti zavest o pomenu in dometu Poročila med laično javnost? Kakšne sposobnosti mora imeti izdelovalec presoj in kako oblikovati osnovno delovno skupino v majhnosti slovenskega prostora in pomanjkanju strokovnega kadra? Ta in podobna vprašanja, ki jila bodo udeleženci razpravljali na okrogli mizi in med odmori, predstavljajo korak na poti k redni izmenjavi izkušenj na tem dinamičnem področju dela, ki v svetu združuje strokovnjake najrazličnejših profilov, od prostorskih načrtovalcev do pravnikov, sociologov, antropologov, zdravnikov in ekologov. Srečanje se ne more primerjati s srečanji svetovne zveze (International Association for Impaci Assessment), kjer se vsako leto zbere več sto udeležencev z vsega sveta. Je pa vsekakor del tega gibanja in po njem povzema predvsem eno pomembno sporočilo, da je pridobljeno znanje na tem področju potrebno brezkompromisno in dinamično izmenjevati, ker smo le tako lahko učinkovitejši v prizadevanju za boljše okoljevarstvene in prostorske rešitve.

mag. Maja Simoneti, LUZ, d.d., Ljubljana