Globalscape
Infernational conference on landscape planningLandscape planning in the era of globalisation
Porforož, Slovenia / November 8 - 10, 2002
Mednarodna znanstvena konferenca
Krajinsko planiranje v dobi globalizacije
Portorož, Slovenija / 8. - 10. november 2002
Organizacija
Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
Častno predsedstvo konference
Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo
Ivan Marušič, Univerza v Ljubljani
Mednarodni programski odbor
Dušan Ogrin, častni predsednik programskega odbora, Univerza v Ljubllani
Ivan Marušič, predsednik programskega odbora, Univerza v Llubljani
Diedrich Bruns, Univerza Kassel, Kassel, Nernčija
Erik Skarback, Švedska univerza za agrukulturne znanosti, Alnarp, Svedska
Carl Steinitz, Harvardova univerza, Cambridge, ZDA
Catharine Ward Thompson, Univerza Heriot-Watt, Edinburgh, Velika Britanija
Organizacijski odbor
Jože Novak, častni predsednik organizacijskega odbora, Državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor
Tanja Simonič, predsednica organizacijskega odbora, Univerza v Ljubljani
Davorin Gazvoda, Univerza v Ljubljani
Alenka Kolšek, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
Saša Piano, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
Prispevki
Marušič Ivan: Krajinsko planiranje v dobi globalizacije
Kolšek Alenka: 10. obletnica Društva kralinskih arhifektov Slovenije
V DOBI GLOBALIZACIJE: VIZIJE
Novak Jože: Krajinsko načrtovanje - institucije - globalizacija
Ogrin Dušan: Ali ima krajinska identiteta prihodnost v globaliziranern svetu?
Sfeinitz Carl: Kraiinsko planiranje: Lokalno? Regionalno? Globalno?
Vroom Meto: Krajinsko planiranje: ekologija, etika in estetika
Bruun Magne: Gorski svet Evrope - radost ali žalost?
V DOBI GLOBALIZACIJE: SPREMEMBE IN IZZIVI
Stiles Richard: Spremljanje pristopov h krajinski preobrazbi: planiranje, participacija in prepričevanj
Ward Thompson Catharine, Scott Myers Margaret, Bell Simon, Aspinall Peter, Findlay Catherine: Novi krajinski vzorci in lokalne identitete: javno zaznavanje krajine 'doma'
Takeuchi Kazuhiko: Integracija globalnih in lokalnih okollskih strategij v krajinskem planiranju
Bruns Diedrich: Sprerninjaioči se pomeni krajine
Marušič Ivan: Globalizacija: Nov izziv v krajinskem planiranju
VARSTVO NARAVE KOT GLOBALNA VREDNOTA
Pečar Črtomir, Zorman Tomaž, Debevec-Gerjevič Vanja: Park Skocjanske jame: Vizije
Kolar-Planinšič Vesna: Globalizacilski procesi v varstvu narave v luči približevanja Evropski Uniji
Bricelj Mitja: Globalizacija in vodni viri
Hladnik Jelena: Podeželje v Strategiji prosforskega razvoja Slovenije
KRAJINSKO PfANIRANJE: RAZVOJ DEIAVNOSTI
Skärbäck Erik: Novi temelji za krajinsko planiranje
Drury Paul: Krajina, kulturna dediščina in Svet Evrope
Filor Seamus: Krajinsko planiranje takrat in danes: primerjava metodologij leta 1970 in 2002 v isti subregiji
Murray John: Regionalno planiranje gozdarjenja na Skotskem z GIS testnim primerom
Yu Kongjian: Varnostni vzorci kot pristop v krajinskem ploniranju z dvema aplikacijama
Trop Tamar, Amir Shaul: Osnovni pristopi v varstvu narave: mednarodne izkušnje
Prominski Martin: Preveč zemIje
METODOLOGIJA: PRILOŽNOSTI
von Haaren Christina: Potenciali za uporabo in prednosti novih tehnologij v krajinskem planiranju
Van Lammeren Ron, Clerc Victor, Kramer Henk, Ligtenberg Arend: Navidezna resničnost v procesu krajinskega oblikovanja
Isaacs Ray: Načrtovanje urbane kulturne krajine: ideje in izkušnje iz vzhodne Nemčije
Kučan Ana, Mušič Vladimir Braco: Od suburbanizacije do urbanosti
Haustein Nicole: Priložnosti za krajinsko in okoljsko planiranje v kontekstu današnje evropske zakonodaje
Pfefferkorn Wolfgang: Alpe 2020: regionalni razvoj in preobrazba kulturne krajine
Hladnik David: Ocena raznovrstnosti krajinske zgradbe na Slovenskem
Lilieholm Robert J., Edwards Thomas C. Jr., Toth Richard E.: Različice scenarijev bodočega razvoja kalifornijske puščave Mojave: presoja vplivov razvoja na regionalno biotsko raznovrstnost
Edwards Thomas C. Jr., Lilieholm Robert J., Toth Richard E.: Različice scenarijev bodočega razvoja Wasatch Front v Utahu: ugotavljanje ključnih območij za varstvo odprtega prosfora
SODELOVANJE JAVNOSTI IN VREDNOTE
Golobič Mojca: Krajina prihodnosti v rokah javnosti, načrtovalcev ali prepuščena spontanim procesom
Bohnef Iris: Nov izziv za krajinske planerje: vključevanje socialnih vidikov
Kos Drago, Simoneti Maja: Odprimo urejanje prostora: razvojne priložnosti odpiranja prostora civilni družbi
Butula Sonja: Med globalizirano zakonodajo in resnično vključenostjo javnosti
Simonič Tanja: Nova okoljska paradigrna in globalizacija okoljskih vrednot
KRAJINSKA KULTURA IN IDENTlTETA
Jorgensen Karsten, Stabel Anne-Mete: Krajina in pripovedovanje zgodb
Van den Toorn Martin: Iskanje lepote v sodobnih urejanih krajinah
Ghersi Adriana: Prod globalni krajini: krajinska arhitektura v varovanju in spodbujanju lokalnih ali regionalnih identitet
Kobler Andrej, Pirnat Janez, Pogačnik Andrej: Kvantitativno prostorsko modeliranje za oceno vizualnoestetskega vidika zaraščajoče se negozdne kultume krajine v JZ Sloveniji
Uvodnik v zborniku
KRAJINSKO PLANIRANJE V DOBI GLOBALIZACIJE
Mineva 30 let, kar je leta 1972 v Ljubljani potekala mednarodna konferenca z naslovom Krajinsko planiranje. Od takrat je bilo organiziranih več podobnih konferenc v številnih krajih Evrope in krajinsko planiranje je dobilo nove razsežnosti. Medtem je tudi krajina sama postala pomemben pojem v zavesti širše, ne zgolj kulturne in okoljsko bolj zavedne javnosti. Pred 30. leti je le malokdo razpravljal o krajini kot pomembnem dejstvu človekovega okolja. Danes se kmetijske politike številnih dežel, vključno Slovenije, sklicujejo na varstvo kulturne krajine kot enega njihovih osrednjih ciljev. K temu štejejo danes tudi prizadevanja za ohranjanje narave. Za ohranjanje narave si ne prizadevamo več zgolj in samo znotraj posameznih iz prostorskega razvoja izločenih območij - parkov in rezervatov, temveč tudi v kulturni, od človeka preoblikovani krajini. V zadnjih desetletjih so se pojmi, kot so biotska raznovrstnost, vzdržen ali sonaraven ali trajnosten razvoj, krajinska raznovrstnost, ki so bill pred 30 leti "zaprti" v znanstvena okolja, uveljavili kot pomembna načela sodobnih družb in kot vodila pri odločitvah o rabi in poseganju v prostor.
Podeželje kot življenjski, bivalni in hkrati doživljajski prostor nosijo mnoge lokalne skupnosti s sabo kot zgodovinski spomin. Od to prihaja krajina in podeželje v zavest prebivalcev kot pomembna sestavina lokalne identitete. Mogoče je ta zavest še posebno poudarjena med Evropejci. Za mnoge je evropsko podeželje sploh najbolj pomembna kulturna dediščina, ker pravijo, da so jo ustvarjali domala vsi in skozi številne generacije in stoletja dolgo.
Evropska krajinska konvencija, ki jo je pripravil Svet Evrope, je najbolj očiten izraz takega čutenja. Pomembno je, kako se je ta konvencija sorazmerno hitro uveljavila in doživela zelo ugoden odziv v vseh evropskih deželah. Podpisnica konvencije je tudi Slovenija, kar jo obvezuje k njenemu izvajanju. Krajinska konvencija poudarja krajino kot pojem, ki ne vključuje samo območij, ki so spoznana kot izjemna, vidno privlačna in ki imajo pomembne potenciale za turizem, temveč vključuje tudi "vsakdanje" krajine, ki pa so zato še toliko bolj pomembne kot bivalni in proizvodni prostor in hkrati prostor "preostankov" narave. V teh krajinah lahko največ naredimo prav za varstvo tega, kar v kulturnih krajinah cenimo najbolj, harmoničen preplet kulturnega in naravnega, ki pa je hkrati vedno drugačen, vedno lokalno pogojen v svojem vsakokrat enkratnem izrazu. S tem je hkrati temelj, na katerem si vedno na novo zgradimo lastno lokalno pripadnost, s katero se poistovetimo, v kateri vedno na novo prepoznavamo "duha kraja".
Evropska krajinska konvencija je hkrati tudi izraz zaskrbljenosti za izgubo tako dediščine kot lokalne enkratnosti v evropskih krajinah. Grožnje kakovostim evropskih krajin prihajajo s strani mnogih procesov, ki označujejo sodobnost in za katere se je uveljavil skupni izraz - globalizacija. Odpiranje svetovnih trgov ne samo tehničnih, temveč tudi kmetijskih proizvodov, velika mobilnost Ijudi in idej, hitro globalno uvajanje inovacij in tehnoloških izboljšav ima posreden in tudi neposreden vpliv na spreminjanje fizičnega prostora, toda tudi duhovnega prostora. V slednjem se fizični proctor navsezadnje "fermentira" v stanje zavesti, v posameznikova in družbena stališča in doživljajska zadovoljstva ali nezadovoljstva. Spremembe v krajini, na podeželju in v naravno bolj ohranjenih območjih je torej treba gledati kot na svojevrsten izraz svetovnih procesov - ekonomskih, kulturnih in duhovnih procesov.
Konferenca Krajinsko planiranje v dobi globalizacije naj bi osvetlila vse te probleme sodobnega prostorskega razvoja zunajmestnega prostora. Pri tem ni mogoče obravnavati prostora in procesov v njem, ne da bi osvetlili tudi načine prepoznavanja, načine presojanja in načine urejanja tega prostora. Krajinsko planiranje je morda tista načrtovalna disciplina, ki najbolj intenzivno od vseh prostorsko načrtovalnih disciplin povezuje analitičen pristop k prostoru z ustvarjalnim naporom iskanja pravih odgovorov na razvojne izzive. Zato se razprava o globalizacijskih procesih in njihovih posledicah v krajini ne more omejiti na vzroke in posledice. Razprava o tem mora vključiti tudi probleme same stroke, strokovnega dela, metod in tehnik analize in načrtovanja prostora. Od tod misel, da bi konferenca poleg splošne razprave o samih procesih v prostoru in njihovih pomenih odprla tudi razpravo o štirih sklopih problemov, ki bolj neposredno zadevajo krajinsko planiranje kot prostorsko načrtovalno dejavnost.
prof. dr. Ivan Marušič, predsednik programskega odbora Mednarodne znansrvene konference Krajinsko planiranje v dobi globalizacije
10. OBLETNICA DRUŠTVA KRAJINSKIH ARHITEKTOV SLOVENIJE
Društvo krajinskih arhitektov Slovenije praznuje letos desetletnico obstoja. Navada je, da se ob obletnicah ozremo nazaj in naredimo pregled svojega dela.
Strokovno združenje krajinskih arhitektov je od preprostih začetkov leta 1992 z aktivnim in prizadevnim, pa tudi z odmevnirn delom, v slovenskem prostoru pridobilo opazno veljavo in prepoznavnost. Od skromnega začetka z desetimi člani leta 1992 je do letos društvo naraslo na 82 registriranih članov.
Strokovnjaki, združeni v društvu, so v primerjavi s stanovskimi društvi urbanistov in arhitektov mnogo manjša družbena skupina, pa vendar je v svojem delovanju in v prodornosti idej, vprašanj in problemov, ki jih odpira in rešuje, izredno vitalna. Ustvarjalno, kritično, včasih tudi polemično spremlja dogajanja v prostoru ter se odziva na spremembe, ki jih doživlja družba v mladi državi, z njo pa tudi slovenska krajina.
V svoji desetletni zgodovini so člani društva, še posebej pa prizadevni člani upravnih odborov, organizirali vrsto dornačih in mednarodnih konferenc s spremljajočimi zborniki, ki so obravnavali aktualne teme urejanja krajine. Načeli so tudi občutljivo, vendar nujno temo strokovne in osebne etike ter sprejeli lastni etični kodeks.
Aktivno vlogo je društvo odigralo tudi v procesu sprejemanja novih prostorskih in gradbenih zakonov, dejavno pa sodeluje tudi v Inženirski zbornici Slovenije ter s stanovskima društvoma v njenem okviru. Člani so z uspešno udeležbo na mnogih natečajih, s svojo publicistično dejavnostjo in s popularizacijo stroke pripomogli k prepoznavnosti krajinske arhitekture v Sloveniji, delujejo pa tudi izven njenih meja. Za svoje projekte so prejeli več vidnejših nagrad.
Društvo gradijo Ijudje, zato ob obletnici ne morem mimo zahvale svojim predhodnikom, predsednikom društva, ki so vsak po svoje pripomogli k njegovemu razvoju in uspešnemu delovanju. Seveda gre zahvala tudi vsem tistim članom, ki so dejavno in predano sodelovali pri društvenem delu. Vsem članom pa želim čim več poguma, znanja in odločnosti pri nadaljnem delu ter izzivih, ki čakajo društvo v naslednjih letih. Seveda pa stremimo vedno naprej, zastavljamo si nove naloge.
mag. Alenka Kolšek, predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenije
Zbornik lahko naročite na info@dkas.si / cena 8,35 EUR/2.000 SIT.
