
Predavanje: Časovna dimenzija krajinsko arhitekturnih projektov skozi prakso vzdrževanja – izkušnje
20. april 2015 (dopolnjeno 21. aprila in 15. maja )Vabimo vas na predavanje krajinske arhitektke Irene Rozman Fattori z naslovom Časovna dimenzija krajinsko arhitekturnih projektov skozi prakso vzdrževanja – Izkušnje v Sloveniji, ki bo 19. maja ob 18. uri v prostorih ZAPS, Vegova 8 v Ljubljani.
Predavateljica Irena Rozman-Fattori, izkušena projektantka, bo predstavila problematiko in izkušnje pri vzdrževanju objektov krajinske arhitekture, ki so javne in zasebne površine, različnih velikosti in namena. Od drugih objektov načrtovanja jih loči pomembna časovna komponenta, ki se nanaša na rast rastlin, zato se urejene površine nenehno spreminjajo. Za razliko od arhitekturnih ali gradbenih rešitev, krajinsko arhitekturni projekti, ki so kombinacija grajenih elementov, vode, opreme in zasaditve, zares zaživijo šele skozi leta. Vzdrževanje je pomembno za dolgoročno zagotavljanje funkcionalne in likovne zasnove objekta, kot je bila zamišljena oziroma zahtevana v projektu. V fazi projektiranja investitorji od projektantov večinoma zahtevajo enostavno vzdrževanje, kar vodi v izdelavo skromnih prostorskih ureditev. Na področju vzdrževanja se srečujemo s številnimi problemi. Vzdrževanje zasajenih površin pogosto ne poteka strokovno, kar vodi v degradacijo prostora in lahko pomeni tudi razvrednotenje avtorskega dela. Želeli bi, da bi se odnos do vzdrževanja izboljšal na vseh nivojih, tako s skrbnim projektiranjem, kot sodelovanjem med projektantom, izvajalcem del in kasneje tudi vzdrževalcem. Vzdrževanje zelenih in drugih javnih površin je v zakonodaji skromno opredeljeno, obvezno je samo pri določenih objektih s poudarjeno varnostjo (otroška igrišča) ali funkcionalnostjo (različna športna igrišča na prostem).
UO DKAS