Predavala nam je Catharine Ward Thompson
4. april 2016Catharine Ward Thompson, ugledna raziskovalka s škotskega raziskovalnega centra OPENspace na Univerzi v Edinburgu, je zbranim v Ljubljanski Mestni hiši predstavila ugotovitve večletnega raziskovanja povezav med mestnimi zelenimi površinami in zdravjem prebivalcev. Ugotovitve posameznih raziskav, izvedenih na vzorcu različnih držav, med drugim tudi za razširjeno Evropsko regijo za potrebe Svetovne zdravstvene organizacije, dosledno kažejo na neposredno povezavo med psihofizičnim zdravjem in zelenimi površinami in kličejo po tem, da se načrtovanje zelenih površin bolj tesno poveže s politiko javnega zdravja. Iz raziskav izhaja tudi, da mesta potrebujejo različne tipe in velikosti mestnih zelenih površin ter predvsem, da morajo biti zelene površine za to, da bi imele pozitivne učinke na zdravje prebivalcev dovolj razsežne in lahko dostopne. Thompsonova trdi, da v skladu z ugotovitvami raziskav ni mogoče podati natančnih navodil glede tega koliko zelenih površin in kakšne vrste potrebuje katero od mest, temveč je smiselno poleg upoštevanja lokalnih posebnosti slediti splošnemu priporočilu, ki so ga raziskovalci izvedli iz večletnega proučevanja in kaže, da je optimalno, če so v mestno okolje integrirane povezane zelene površine velikost vsaj 0,5 ha po principu 5 minutne dostopnosti oziroma 300 m razdalje od stanovanja oz. delovnega mesta. S tem je podprla tezo, da je poleg oblikovanja, ki lahko pomembno vpliva na uspešnost vključevanja različnih socialnih, starostnih in drugih uporabniških skupin v rabo zelenih površin, predvsem pomembno strateško načrtovanje (planiranje) mestnih zelenih površin kot tisto, ki v procesu sprejemanja odločitev pravočasno zagotovi prostorske vire za razvoj dostopnih in dovolj razsežnih zelenih površin.
Ana Kučan in Maja Simoneti