ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN PROSTOR SLOVENIJE VABI NA VOLITVE

Izteka se čas za volitve novega predsednika Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije – ZAPS in za člane skupščine in drugih organov ZAPS. DKAS spodbuja svoje člane, da se strokovno razvijajo, pridobivajo potrebne licence za odgovorno samostojno strokovno delo in da aktivno sodelujejo v organih ZAPS. Tudi tokrat smo organizirano podprli kolege, ki kandidirajo za položaje v matičnih sekcijah in organih ZAPS. V Matični sekciji krajinskih arhitektov kandidirajo: Darja Matjašec, Sergej Hiti in Urška Zorič; v Matični sekciji prostorskih načrtovalcev: Jelka Hudoklin, za člane skupščine: Irena Fattori Rozman, Metka Jug, Rado Romih, Klara Sulič Fister, Damjana Pirc in Urška Kranjc.

V DKAS verjamemo, da je zbornica pomembna strokovna organizacija in smo ponosni, aktivni in konstruktivni člani ZAPS. Pred dvajsetimi leti smo podprli odcepitev ZAPS od IZS v veri, da je taka organizacija koristna za razvoj naše stroke in za celotno strokovno področje, ki zagotavlja kakovost prostorskega razvoja države, kulture gradnje in urejanja prostora nasploh. Krajinski arhitekti dobro vemo, da je stroka bolj razvita v državah, v katerih je delovanje krajinske arhitekture ustrezno organizirano in regulirano.

Krajinski arhitekti zato tudi aktivno spremljamo proces aktualnih volitev za predsednika ZAPS in predstavnike organov ZAPS. Oba kandidata za novega predsednika, Roka Bendo in Aleša Prijona, smo prosili, da sta svoja programa, ki sta jih tudi javno predstavljala na regionalnih zborih pred volitvami, dopolnila in krajinskim arhitektom namenila nekaj svojih misli ter jim specifično predstavila svoje poglede na delovanje ZAPS in posebej njun pogled na krajinsko arhitekturo in krajinske arhitekte.

Aleš Prijon namerava voditi ZAPS s kolegi: Miha Dešman - arhitekturna politika, Tomaž Krištof - podpora članom, Ivan Stanič – zakonodaja in kolegico Mimo Suhadolc – informiranje, podpirajo pa ga številni ugledni člani ZAPS. V svoji ožji skupini zaenkrat nima krajinskega arhitekta. Na naš poziv se je odzval s sledečim sporočilom:

»Krajinski arhitekti so konstitutiven del ZAPS. Vsebinsko pa, vsaj po mojih izkušnjah, najbolj strokovno organizirana matična sekcija. Krajinski arhitekti v ZAPS so se vedno aktualno in odgovorno odzivali na izzive stroke. Tako zakonodajne, kot aktualne.

Ko sem bil v letih 2009 in 2010 komisar za zakonodajo ZAPS, sem se pri zakonodajnih predlogih, poleg na najožjo ekipo Mihe Dešmana in Mateja Blenkuša, lahko najbolj zanesel prav na predstavnike MSKA. Reagirali so hitro, strokovno in nekonfliktno. Največje težave pa smo imeli s predstavnicama MSA, za kateri se je zdelo, da dosledno sabotirata vsak poizkus dialoga. Ena je sedaj komisarka za zakonodajo, druga pa je predvidena za novo komisarko za zakonodajo v ekipi kontinuitete mojega protikandidata na volitvah.

Zaradi osebne izkušnje sem bil seveda začuden, ko sem izvedel za hud konflikt med sedanjim vodstvom zbornice in MSKA. Nerazumljivo se mi zdi, da lahko po dolgoletnem zglednem sodelovanju, stvari v kratkem času tako negativno eskalirajo. Ta konflikt razumem kot nepotreben, aprioren in nadvse škodljiv. Eno mojih prvih dejanj kot predsednika zbornice bo zato sanirati ta konflikt. Pri tem seveda pričakujem strokovno pomoč.

Glede vloge strok pa menim, da je študij arhitekture in krajinske arhitekture edina prava osnova za pridobitev licence izdelave prostorskih izvedbenih aktov. Oba profila sta tudi lahko edina osnova za pridobitev licence prostorskega planerja (vodje projekta). Skozi specializacijo pri študiju ali strokovnem izpitu. Drugi osnovni poklici (geografi, komunalni inženirji, sociologi, ekonomisti, geodeti itd.) imajo premalo širokega znanja za vodenje izdelave planskih dokumentov, so pa zaradi interdisciplinarnosti v ekipi nepogrešljivi. Zato tudi menim, da dodiplomski študij prostorskega planiranja na Gradbeni fakulteti ni primeren. Resnična usposobljenost planerjev se zaradi kompleksnosti dela sicer lahko izkazuje le skozi reference.

Pri razmejitvi pristojnosti med A in KA pa se mi zdi sedanja ureditev ustrezna. Koristno je nekaj prekrivanja med strokama, saj niso vse naloge tako enoznačne, da bi lahko vnaprej izločali posamezno stroko glede na program (npr. da arhitekti ne bi smeli delati zunanjih ureditev pri družinskih hišah, ali krajinski arhitekti ureditev prostora s prisotno stavbno strukturo).

V predlogu ZPAI se mi zato zdi v 4. členu problematična dikcija »v okviru svoje stroke«. Ni jasno ali ta dikcija dovoljuje, omejuje ali je izločilna. Problematiko bi bilo potrebno bolj jasno definirati, da ne bi v praksi kakšno dvoumno tolmačenje pozneje povzročalo problemov. Formalistično vzeto se sedaj bere bolj kot izločilno, kar verjetno skrbi.«


Rok Benda kandidira na volitvah s kolegicami: Miko Cimolini - informiranje, Heleno Kovač - izobraževanje, Ivanko Kraljič – pomoč članom, Petro Ostanek – zakonodaja ter s kolegi Bogdanom Reichenbergerjem, Andrejem Šmidom in krajinskim arhitektom Urbanom Šveglom kot bodočimi člani njegovega Upravnega odbora. Na naš poziv je odpisal:

»Odkar sem član zbornice, je bilo glede odnosov med arhitekti in krajinskimi arhitekti, zadnje obdobje gotovo najburnejše. Znova in znova bojujemo iste bitke, ki pa žal spominjajo na prepire med otroci, ki se pulijo za isto igračo. Namesto, da bi se ukvarjali s tem, kako se nekaj napravi, se stalno vrtimo okoli vprašanja – kdo to dela. Ne rečem, da to konec koncev ni eno in isto, vsekakor pa je prav, da se tega vprašanja lotimo s pomočjo dobrih praks, ki bodo pripomogle k splošnemu dvigu kulturne ravni.

Vprašanje kvalitete je med drugim pomembno tudi zato, ker je urejanje prostora v domeni obeh poklicev, ki se v odprtem prostor prepletata. Kolegom iz obeh poklicev sem večkrat predstavil idejo, da smo dejansko ena stroka, kjer en poklic domuje pretežno na področju grajenih struktur ter drugi v odprtem prostoru in naravnem okolju. Če postavimo jasna pravila dobrih praks, se bomo oboji znali obnašati tudi takrat, ko gostujemo eni pri drugih. Bistveno pri tem pa je, da prepričamo kolege, da smo najboljši takrat, ko sodelujemo. To je jasno razvidno tudi iz naše prakse.

Vendar samo po sebi to še ni dovolj. Naše skupno področje dela moramo zavarovati pred brezbrižnostjo, šlamparijo, neznanjem in apatijo, ki jo zaznavamo v družbi v odnosu do odprtih prostorov. S skupnimi močmi moramo doseči obvezo po načrtovanju in oblikovanju odprtih površin, kar predstavlja rezerviramo strokovno področje članov naše zbornice.

Skrb za zdravo naravno okolje je državljanom nekako že prešla v kri: očistili smo Slovenijo, ločujemo odpadke, pijemo zdravo vodo, zamenjali smo energente, okna in toplotno izolirali skoraj vse stavbe … Naše ulice, trgi, igrišča in okolice javnih objektov pa so žal prepogosto prepuščene stihiji, samovolji, oz. trgovcem z različnimi proizvodi, ki so v tem segmentu našli tržno nišo. Družbo moramo prepričati, da imamo strokovne odgovore in dobre argumente, zakaj morajo biti predvsem javni odprti prostori oblikovani strokovno, premišljeno, odgovorno, humano, trajnostno …

Otroške možgane si predstavljam kot relief oz. neke vrste preslikavo stvarnega sveta. Če se bodo naši najmlajši gibali v stimulativnem in urejenem okolju, bodo tako tekle tudi njihove misli in ravnanja. Razvili se bodo v odgovorne posameznike, ki bodo znali zase in za zanamce zahtevati najboljše tudi v odnosu do prostora. Naša naloga je, da kot združena stroka sporočimo javnosti, da je prostor skupna dobrina v omejenih količinah, ki je pomembna za zdrav razvoj posameznika, kot tudi celotne družbe. Člani naše zbornice – arhitekti in krajinski arhitekti, smo poklicani, da pri tem prispevamo po najboljših močeh. Arhitekt Zumthor je pred kratkim v nekem intervjuju realno ocenil naš vpliv: "The architects don't have any big influence. They don't... But, if we do our work well, it helps." Opravimo torej svoje delo!

Za vsa ostala vprašanja in podrobnosti sem na voljo.«


Naj dodamo, da na volitvah za predsednika in člane organov ZAPS lahko sodelujejo vsi člani ZAPS. Mirovanje licence ni omejitev za volitve, ampak zgolj za kandidiranje na volitvah. Krajinski arhitekt lahko v Sloveniji pridobi naziv pooblaščenega krajinskega arhitekta (KA) in dve licenci, licenco pooblaščenega krajinskega arhitekta (licenca KA) in pooblaščenega prostorskega načrtovalca (licenca P). Zato so v okviru ZAPS krajinski arhitekti tudi člani dveh sekcij: Matične sekcije krajinskih arhitektov (MSKA) in Matične sekcije prostorskih načrtovalcev (MSP). Krajinski arhitekti lahko kandidirajo za predsednika ZAPS, za člane skupščinskega sveta – predstavnike obeh matičnih sekcij in regij in za člane organov ZAPS, kot so Disciplinska komisija in Disciplinsko sodišče. Krajinski arhitekti sodelujejo tudi v Strokovnem svetu ZAPS in so predsedniki in člani komisij za izvajanje strokovnih izpitov in drugih delovnih komisij in skupin.

UO DKAS