Dopis DKAS na ZAPS o razmerah na področju krajinskoarhitekturnega projektiranja

Dopis je DKAS z vključenimi pripombami članov DKAS poslal vodstvu ZAPS. Najdete ga v pdf priponki desno.

Dopis je podprla tudi matična sekcija KA in Oddelek za krajinsko arhitekturo (BF).

Ob tem vas obveščamo tudi, da smo 14.7. oddali pripombe na Osnutek Uredbe o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav, ki smo jih pripravili v okviru ožje skupine DKAS/MSKA, komentarje smo posredovali tudi ZAPS za vključitev v skupne komentarje. V primeru, da si želite ogledati obrazec s komentarji, nam pišite na e-mail.

Najlepša hvala vsem, ki ste sodelovali pri pripravi!

Lep pozdarv,
UO DKAS


ZAPIS DOPISA:

DKAS
Jamnikarjeva 101
1000 Ljubljana
Slovenija
e-mail: info@dkas.si

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
Vegova ulica 8
1000 Ljubljana
Slovenija

Ljubljana, 24.07.2023

Spoštovani predsednik Jernej Prijon in člani upravnega odbora ZAPS!

V Društvu krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) vam čestitamo za prevzem vodstva zbornice in vas hkrati želimo seznaniti z nekaterimi perečimi problemi na področju krajinskoarhitekturnega načrtovanja in urejanja odprtega prostora.
Vznemirja nas stanje na področju urejanja odprtega prostora in ocenjujemo, da so razmere na področju krajisnkoarhitekturnega projektiranja kritične, da ne zagotavljajo dovolj dobre kakovosti odprtega prostora in urejanja javnih površin ter da to terja razmislek in ustrezen odziv tudi na nivoju naše Zbornice. V DKAS čutimo odgovornost in potrebo, da ta razmislek skupaj z ZAPS sprožimo in začnemo vzpostavljati pogoje za izboljšanje.
Dejstvo je, da krajinski arhitekti v številne natečajne žirije, natečajne ekipe in tudi projekte, čeprav je za ustvarjanje novih rešitev v prostoru nujno potrebno znanje o različnih vidikih urejanja odprtega prostora, nismo vključeni. Hkrati smo vsi priča nestrokovnim projektantskim rešitvam, ki vodijo v slabe, škodljive prakse. V zadnjem času na primer v preštevilne primere neustreznega poseganja v zelene površine in odrasla drevesa, ki močno odmevajo tudi v javnosti. V DKAS si skupaj s člani MSKA močno prizadevamo za dvig projektantskih standardov na področju krajinske arhitekture. Skrbi nas, ker je v številnih prvonagrajenih natečajnih rešitvah (pa tudi izvedbah) vidik kakovosti ureditve odprtega prostora zapostavljen. Pri objektih, ki obravnavajo javni odprti prostor, med drugim tudi prostor vrtcev, šol, bazenskih kopališč in podobno, se pogosto zgodi, da povsem prevlada vidik kakovosti arhitekture.

V posameznih primerih bi bilo, za dvig nivoja kakovosti oblikovanja zunanjega prostora, morda celo smiselno razmislili o ločenem podeljevanju nagrade za odprti prostor. Zahteve po kakovostni ureditvi odprtega prostora se že v natečajnih nalogah pogosto izgubijo v množici drugih kriterijev. Veljalo bi razmisliti o teh kriterijih kot ključnih zahtevah in se tako že vnaprej izogniti nepotrebnim slabim praksam kot na primer neustrezni obravnavi programa v odprtem prostoru, preobsežnemu zmanjševanju površin raščenega terena, nekritičnim presojam pogojev za ohranjanje dreves in rast nove drevnine, za zadrževanje vode, ustvarjanje ustrezne mikroklime. Poseben problem so presoje rešitev glede ravnanja z naravo (tla, rastline, voda), blaženja podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter uporabe na naravi temelječih rešitev. Praksa tudi kaže, da moramo v Sloveniji nujno spremeniti odnos do investicij v urejanje odprtega prostora in zato moramo skupaj ozaveščati tako naročnike kot kolege arhitekte o potrebni višini investicij za kakovostno zasnovo in izvedbo ureditev odprtega prostora. Danes je kar pogosto, da se med izvedbo gradnje investicija, planirana za odprt prostor, zmanjša na račun arhitekture. Hkrati je investicija že v natečajnih nalogah prepogosto ocenjena izjemno nizko v primerjavi z dejanskim stroškom izvedbe. In posledično to vpliva tudi na ceno projektantske storitve, ne le na rešitve.

Aktivnost ZAPS pričakujemo tudi pri ozaveščanju o pomenu krajinskoarhitekturnih ureditev pri infrastrukturnih projektih, ki jih načrtujejo inženirji, člani IZS. Praktično vsa javna infrastruktura (prometna, komunalna itd.) se danes načrtuje brez vizije o končni podobi prostora ter ustreznega upoštevanja obstoječih naravnih prvin. Podoben odnos vlada pri organizaciji gradbišč, na katerih se dela ogromna škoda obstoječim drevesom, pomanjkljiva sta skladiščenje kakovostne zemljine in obravnava invazivnih vrst. Zaradi zaostrovanja razmer v urbanem okolju postajajo ključne strokovne in tehnične rešitve za zadrževanje meteorne vode in ustvarjanje pogojev za rast rastlin, ki zahtevajo usklajevanje z drugimi projektanti že v začetnih fazah projektiranja. V kontekstu celovitih ureditev odprtega prostora so zato nujno vedno bolj potrebna znanja, s katerimi krajinski arhitekti dobro opremljeni, ne pa nujno tudi
druge stroke. Omenjene vsebine zato morajo v načrtih zagotavljati in za njih odgovarjati strokovnjaki projektanti, ki imajo za to ustrezna znanja in licence, saj v primeru povzročene škode zavarovalnice ne bodo krile stroškov. Kot družba si ne moremo in ne smemo več privoščiti slabe prakse na področju načrtovanja odprtega prostora, še posebej prostora
javnega značaja. V preteklem mandatu smo znotraj stroke pripravili standarda za načrte krajinske arhitekture (ST ZAPS 05 in ST ZAPS 06), ki določata vsebino in grafične prikaze načrta KA. Izdelali smo tudi priporočila o tem, kdaj se načrt KA izdela, a je bila ta vsebina iz ST ZAPS izključena. Zanima nas ali bo UO ZAPS v novi sestavi to vsebino vključil v kak drug dokument. Zlasti za javni odprt prostor je po izkušnjah s prakse več kot očitno, da bi moralo biti sodelovanje pooblaščenega krajinskega arhitekta pri načrtovanju obvezno. Brez ustrezne vključitve znanja krajinskoarhitekturne stroke pri projektiranju lahko v prihodnosti upravičeno pričakujemo nadaljevanje pomanjkljivega upoštevanja obstoječih naravnih in sonaravnih danosti v odprtem prostoru, nizko stopnjo varstva in ravnanja z obstoječimi mestnimi drevesi, vegetacijo, tlemi in vodo. Nadaljevalo se bo načrtovanje odprtega prostora, ki ne odgovarja na potrebe uporabnikov in okolja v kontekstu podnebnih sprememb in s tem povezano manjšanje možnosti za regeneracijo in rekreacijo v poletnem času.

Posledično lahko pričakujemo vedno bolj glasne proteste javnosti in nižanje ugleda vseh strok, ki sodelujejo v procesih načrtovanja. Glede na številne odzive javnosti na dogajanje v prostoru je očitno, da se tudi pri nas ljudje vedno bolj dobro zavedajo pomena javnih zelenih površin in pričakujejo strokovno ukrepanje tako pri načrtovanju kot upravljanju
z zelenimi površinami in mestnimi drevesi. Nujno je treba urediti razmere na gradbiščih in sicer pri izvajanju načrtovanih ureditev ter uveljaviti strokovno znanje in standarde gradnje. Da to dosežemo, so nepogrešljivi izvedbeni načrti krajinske arhitekture (Pravilnik o projektni dokumentaciji!), prav tako je pomemben projektantski nadzor krajinskih arhitektov na gradbišču in sodelovanje z arboristi ter drugimi strokovnjaki (ravnanje z zemljino, vodo ...).

Spoštovani kolegi, od novega vodstva zbornice pričakujemo, da podpre prizadevanja naše stroke in poskrbi, da se bo ZAPS poglobljeno in aktivno posvetila ozaveščanju in dvigu prostorske kulture tudi skozi perspektivo krajinske arhitekture tako med člani zbornice kot pri naročnikih in drugih strokah v urejanju prostora ter v odnosu do države in širše javnosti. Pričakujemo, da se na ravni ZAPS aktivno in vsebinsko promovira ugled našega poklica in znanja ter da si ZAPS prizadeva za dvig projektantske ravni v načrtovanju odprtega prostora. V Sloveniji imamo veliko usposobljenega kadra s področja krajinske arhitekture, vendar se tega znanja in pridobljenih pooblastil v veliki meri sploh ne izrabi. Predvsem mladi kolegi zaradi obstoječih razmer odhajajo v tujino. Glede na to, da v urejanju prostora v ospredje zanimanja prihajajo postavljajo teme, ki so usidrane v samem jedru študijskega programa in delovnega področja krajinskih arhitektov upamo in pričakujemo, da bo ZAPS v prihodnosti aktivneje podprla izobraževanje, promocijo znanj in dobrih praks s tega področja in prispevala tudi k zakonskim rešitvam, s katerimi bo omogočeno uveljavljanje našega strokovnega dela.

V tem duhu si želimo tudi okrepiti sodelovanje ZAPS in DKAS.

V teh izrazito vročih in vremensko spremenljivih poletnih dneh vas lepo pozdravljamo!

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije
predsednica Jana Kozamernik

Matična sekcija krajinskih arhitektov ZAPS
predsednica Ana Pantelin

Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
namestnica prodekanje za področje krajinska arhitektura izr. prof. dr. Naja Marot