April odslej vsako leto svetovni mesec krajinske arhitekture

4. april 2007

Mednarodna zveza krajinskih arhitektov (IFLA) je letos prvič razglasila Svetovni mesec krajinske arhitekture. Idejo razumemo kot vsesplošno praznovanje vloge krajinske arhitekture v urejanju prostora, ki naj se odrazi z različnimi promocijskimi in izobraževalnimi dogodki in nagovarja čim širšo skupnost. April 2007 bo zaznamovala krovna tema trajnostne krajine (sustainable landscapes) kar daje članom posameznih društev in zvez veliko možnosti za delovanje. Dogodki lahko vključujejo, pravi predsednica zveze Diane Menzies v vabilu k svetovnemu praznovanju in promociji stroke, javna predavanja, razstave, publikacije projektov, predstavitve kariernih priložnosti in programe za šole in vrtce.
Mesec april je za krajinsko arhitekturo poseben mesec, ker 22. aprila praznujemo svetovni dan zemlje in je 26. april rojstni dan ikone krajinske arhitekture in avtorja newyorškega Centralnega parka Friderich-a Law Olsmted-a (1822-1903). Mož, ki je zase trdil, da je vse življenje posvetil ukvarjanju z učinki v prihodnosti in se vedno odrekal priložnosti za hiter uspeh in takojšnjo pohvalo na račun odmaknjenega priznanja za svoje delo, je pomembno in predvsem vsesplošno prepričljivo zaznamoval razvoj stroke in povezanih dejavnosti. Učinki njegove daljnovidnosti in organizacijskih spretnosti so v danih družbenih razmerah bili tisti pravi odgovor na potrebe, ki so za vedno zapisali zelene površine med načrtovalske prvine urejanja mestnega prostora povsem enakovredne grajenemu tkivu. Čeprav so okoliščine razvoja mestnega parka v Evropi nekoliko drugačne, saj so se ti v posebnih okoliščinah sprva razvijali predvsem z odpiranjem buržoaznih posesti, je Olmstedova ideja odmevno vplivala tudi na evropski načrtovalski princip in je njegova vloga prepoznana tudi v razvoju krajinske arhitekture pri nas.

Ideja, da morajo krajinski arhitekti posebej aktivno nagovarjati širšo skupnost, se je porodila v Združenih državah leta 2002. Kako tudi ne, saj se o tem, da je krajinska arhitektura najbolj javna od vseh umetnosti, v ameriški zvezi krajinskih arhitektov (ASLA) po več kot sto letih obstoja ne sprašujejo več in spodbuda 13.500 članom naj o tem, kaj krajinski arhitekti delajo in zakaj spregovorijo javno, je bila lahko samo odprto in dobro sprejeta. Leta 2004 so v Ameriki prvič organizirali enomesečno praznovanje stroke pod naslovom oblikovanje za aktivno življenje /Design for active living/ in se družbeno angažirano odzvali na opozorila o katastrofalni zdravstveni sliki prebivalstva. Dve leti zapored je takrat že 15 tisoč članov zveze sodelovalo v različnih delavnicah, na razstavah in predavanjih, kjer so Američanom razlagali prednosti gibanja na prostem za zdravje in kakovost bivanja. Preteklo leto so podrobneje predstavljali krajinsko arhitekturo, letos pa Američane seznanjajo z različnimi poklici in kariernimi priložnostmi, ki jih ponuja krajinska arhitektura.

Slovenski krajinski arhitekti se bomo pridružili splošnemu praznovanju in v aprilu zgostili količino splošno zanimivih informacij o našem delu ter poskrbeli za kakšno presenečenje. Otvoritev razstave Videti Tivoli, ki predstavlja razmišljanja študentov krajinske arhitekture pod mentorstvom prof. dr. Ane Kučan, asistentke Andreje Zapušek in predsednika slepih in slabovidnih intelektualcev Tomaža Wrabra o možnostih urejanja Tivolija za bogatenje doživljanja slepih in slabovidnih 2. aprila v Ljubljani, sicer ni bila načrtovana v okviru dejavnosti meseca krajinske arhitekture, je pa brez dvoma eden od lepših dogodkov, ki jih bo slovenska krajinska arhitektura v nagovoru širše javnosti zabeležila ta mesec.

mag. Maja Simoneti