Izjemen uspeh krajinskih arhitektov na natečaju za park ob svetilniku v Izoli

6. april 2007

Učinki kakovostno urejenih in dobro vzdrževanih javnih parkov so vsestranski in vključujejo tako zadovoljstvo meščanov, kot ugled kraja v očeh obiskovalcev, izboljšanje mikroklimatske značilnosti in dokazano tudi merljive ekonomske učinke. Sodeč po tem bi odločitev za odgovorno urejanje parkov ne smela biti posebej težka. Danes zbuja pozornost prav vsaka namera za ureditev parka. Naj si bo prenova ali ureditev nove površine, urejanje vsakega javnega prostora je odraz odgovorne razvojne politike. Izola je v zadnjih letih pomembno vplivala na svojo prepoznavnost in podobo tudi z urejanjem javnih prostorov. Zato razpis javnega anketnega natečaja za preureditev parka ob svetilniku, ki ga je izvedla pozno jeseni preteklega leta občina Izola v sodelovanju z ZAPS, ni bil posebno presenečenje. Prej še eno od dejanj, ki sporočajo meščanom in širši javnosti, da občina razume svoje poslanstvo in odgovornost (Razpisni pogoj).

Natečaj je bil očiten velik izziv za stroko in med 24 elaborati je komisija izbrala tri za nagrade in tri za enkovredna priznanja:

1. nagrada
Avtorji Ana Kučan, Maruša Zorec, Simona Truden, Miha Slekovec, Meta Petrič, Marko Klemenčič, Maša Cotič in Tadeja Božičnik

2. nagrada
Avtorji Gaja Trbižan, Jana Kozamernik, Luka Javornik in Mojca Balant

3. nagrada
Avtorji Andreja Zapušek, dr. Barbara Goličnik, Damjan Černe, Mateja Kregar in Zaš Brezar

3 enakovredna priznanja:

• Avtorji Robert Gostinčar, Jana Lužnik, Špela Recer, Tomaž Vedlin in Miha Zelenik
  
• Avtorja Dušan Stupar in Tomaž Stupar, sodelavki Nika Cigoj in Klara Sulič
  
• Avtor Matej Kučina s soavtorji Tanja Maljevac, Eva Zupan in Tomaž Jelovšek
  

Natečjna komisija (Darko Lečnik, Darko Grad, Darja Matjašec, Mladen Baša, Aleksander Frantar, Mitja Škrjanec, Jana Purger - Gojanovič, Tinkara Kirn, Urška Kranjc in Gregor Čok) je za svoje delo oblikovala kriterije (glej priponko) in kot bolj kakovostne rešitve prepoznala tiste, ki so prepoznale identitetno moč zelene punte in jo nadgrajevale predvsem z urejanjem parkovnih površin, promenade in obale z diskretnim umeščanjem novih objektov. Nagrajeni avtorji se dobro zavedajo pomena varovanja ključne primerjalne prednosti Izole napram drugim oblanim mestom in zato ohranjajo park in obalo pretežno nepozidano. Večina med njimi je vzpostavila ustrezen stik parka s starim mestnim jedrom, kakovostno uredila obalo, pri tem pa so smiselno upoštevali podane naravovarstvene smernice in smernice kulturne dediščine.

Natečajna naloga je bila ozko vezana na ureditev parka in obale ter hkrati odprta za potrebe razmišljanja preko ožjega območja obdelave. Največ rešitev se je opredelitvi odnosa do obstoječe arhitekture in drugih odprtih prostorov izognilo. Nekateri elaborati pa vendarle upoštevajo pomembnost lokacije in skušajo preoblikovati vsaj pripadajoči odprt prostor, če ne že spremeniti namembnost v objektih. Najbolj radikalne rešitve so predvidele odstranitev objektov in nove, programsko in arhitekturno ustreznejše nove objekte. Komisija se je odločila, da je za kakovost rešitve celovitejša zasnova ureditve območja tako pomembna, da je nagradile tiste, ki so si drznili razmišljati preko meja obdelave. Ocenjevalna komisija je soglasno podelila najvišjo oceno elaboratu, ki je najbolj radikalno posegel v obstoječe grajeno tkivo in se opredelil tudi do območij v neposredni bližini (Dom dveh topolov). Avtorji prvonagrajene rešitve so dokazali, da je možno z odstranitvijo programsko neustreznih objektov in tistih, ki so v prostor neustrezno umeščeni tudi na samem robu meja obdelave, dodati prostoru novo, veliko višjo vrednost. Poleg prvonagrajenega so se visoko uvrstili posebej inovativni elaborati s svežimi idejami za ureditev obale (plaže) in promenade, ki pa so park ohranili in ga praviloma nadgradili s potmi in urbano opremo. Tako velja omeniti večnamenske "mega" strukture, "megaškoljke"ali "megazofe", ki naj bi obogatile doživljajske možnosti in podobo obale. Med nagrajenimi so še elaborati, ki ponujajo originalne in dobre rešitve v zvezi s posameznimi območji, npr. s promenado ali stikom parka s starim mestnim jedrom, nekaj jih ima tudi dobre elemente urbane infrastrukture, ali pa se ukvarjajo z novo obliko in vlogo samega svetilnika. Iz vsakega od nagrajenih elaboratov veje svežina, ki jo je možno uporabiti kot dopolnilo pri načrtovanju izvedbe nove zasnove območja Svetilnika Izola.

Dočakali smo rezultate prvega natečaja, na katerem so prav vse nagrade prejele avtorske skupine, v katerih prevladujejo krajinski arhitekti. Rezultati javnega anketnega natečaja za najprimernejšo rešitev ureditve območja ob svetilniku v Izoli so za krajinske arhitekte zato še posebej vzpodbudna novica. Rezultat kaže na to, da je krajinska arhitektura strokovno dozorela in lahko suvereno prevzema tudi področje najprestižnejših načrtovalskih nalog. Glede na razmere v urejanju prostora je to zelo pomembno. Danes v Sloveniji vedno več krajev načrtuje prenove in ureditve novih parkov, igrišč in trgov. Priložnosti, da se stroka dokaže v vsej razsežnosti svojih znanj, je zato vedno več.

Šolarjem v Britaniji je, v zadnji številki revije 360˚, ki podpira prostorsko izobraževanje mladih, predstavljen poklic krajinskega arhitekta takole:
"Kot krajinski arhitekt boste odgovorni za ustvarjanje odprtega prostora, prostorov za bivanje, delo in prosti čas. Delali boste na velikem spektru zelo različnih projektov in to vključuje tudi veliko potovanj. Lahko, da boste oblikovali nov park, igralno območje ali prenavljali mestni trg. V mnogih službah boste morali izbirati rastline, drevesa in grmovnice primerne za posamezni tip tal in okoliščine, v katerih bodo morale uspevati. Veliko časa boste porabili zato, da se boste pogovorili z različnimi ljudmi in uskladili vse njihove potrebe. Potem je tukaj še čas, ki ga boste rabili za razmišljanje, načrtovanje in oblikovanje. Ko pa bo projekt izdelan, vas bo čakalo še delo na gradbišču, ki je nujno potrebno zato, da bo vaša ideja realizirana."

Zapis, ki zelo nazorno opisuje vsebino dela, bi se še pred desetimi leti zdel slovenskim krajinskim arhitektom precej romantičen. Za redke srečneže so namreč veljali tisti med nami, ki so v preteklih desetletjih sodelovali pri načrtovanju novih parkovnih površin. Natečaji so bili redki in krajinski arhitekti so na njih različno uspešno nagovarjali ocenjevalne komisije. Nekateri med nami so bili na natečajih tudi uspešni in potem dolga leta čakali na realizacijo. Po natečaju za park v Izoli se razmere spreminjajo, saj je bil tokrat nagovor sodelujočih izjemno prepričljiv, kar kaže na kakovost rešitev, ozaveščenost žirije in splošno sprejmljivost okolja za kakovost rešitv javnega prostora. Ocenjujemo, da so z natečajem v Izoli razmere vendarle dozorele na vseh ravneh. Tako strokovna skupnost na strani sodelujočih projektantov in žirantov, kot naročniki in širša strokovna javnost v žiriji ter na strani tistih, ki ustvarjajo splošne pogoje za načrtovanje in izvedbo javnih odprtih in zelenih površin so odlično kos nalogam in sodelovanju. Če povzamemo namig iz opisa delovnih nalog, bo krajinska arhitektura pri nas odslej svoje poslanstvo morala opravičiti še na projektni ravni in gradbiščih.

Zaključno poročilo komisije

Otvoritev razstave natečajnih elaboratov bo v torek, 10. aprila ob 18. uri v Sončni dvorani, ul. Giordana Bruna 6, v Izoli. Razstava bo odprta do 24.04.2007, vsak dan od ponedeljka do sobote od 16. do 19. ure, v sredo tudi dopoldan od 10. do 12. ure.

mag. Maja Simoneti in uredništvo spletne strani