Društvo krajinskih arhitektov Slovenije opozarja na ogroženost krajine
12. januar 2008Civilna iniciativa Kras je lani konec novembra organizirala okroglo mizo o razvoju v kraški krajini in nanjo povabila predsednika države, predsednika parlamenta, poslanske klube in odgovorne za urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave na državnem in lokalnem nivoju ter širšo zainteresirano javnost. Razlog za ta dogodek je vznemirjenje, ki se je pojavilo med krajani občin Sežana, Divača in Komen zaradi načrtov za nekatere nove gradnje na njihovem območju. Skrb prebivalcev Krasa in tudi številnih strokovnjakov vzbujajo predvsem predlogi za nove gradnje na obsežnih, sklenjenih območjih izven obstoječih naselij in na njihovih robovih.
Upravni odbor Društva krajinskih arhitektov Slovenije (UO DKAS) je tematiko obravnaval na svoji redni seji in sklenil posredovati pristojnim in širši javnosti stališče društva kot nevladne organizacije, ki je s svojim statutom in kodeksom zavezana k varstvu in razvoju krajine.
Dogajanje na Krasu večine prostorskih načrtovalcev v Sloveniji ne preseneča posebej. Kras je tako kot tudi nekatera druga prostorsko izrazita območja, ki so nosilci prepoznavnosti Slovenije, v zadnji letih posebej zanimiv za nove gradnje.
- UO DKAS ugotavlja, da je skrb Civilne iniciative kras upravičena, saj predlogi za pozidavo temeljijo na prostorskih aktih, ki so bili koncipirani in sprejeti pred dvajset in več leti. Kljub korenitim spremembam družbe in sistema vrednot v tem času ti načrti niso bili podvrženi presoji sprejemljivosti. Načrtovanje stavbnih zemljišč na zalogo je lahko vsestransko problematično. Zaradi velikih sprememb v odnosu do okolja, narave in kulturne dediščine, so vsaj nekateri taki prostorski dokumenti skrajno zastareli in omogočajo posege v ranljive in izjemne krajine. Še poseben problem je, če so tako načrtovani posegi kasneje izvedeni in služijo kot argument za načrtovanje novih podobno problematičnih posegov.
Kot je bilo ugotovljeno tudi na okrogli mizi v Sežani, na nacionalni in regionalni ravni že obstajajo izhodišča za strateško načrtovanje razvoja v prostoru (Strategija prostorskega razvoja Slovenije - SPRS, Prostorski red Slovenije - PRS, Zasnova prostorskega razvoja v Južni Primorski in program ukrepov za njeno izvajanje), ki pa v konkretnih primerih tudi zaradi zgoraj navedenih razlogov niso upoštevana. - UO DKAS se pridružuje pozivu Civilne iniciative Kras v tistem delu, ki ga je možno razumeti kot priložnost za sporočilo o ogroženosti izjemne kulturne krajine. Kulturna krajina je v državnih prostorskih aktih opredeljena tudi kot nosilka nacionalne identitete. Odgovorne zato pozivamo, da sprožijo javno razpravo o prostorskem razvoju na nacionalni ravni in tako začnejo oblikovati izhodišča nove prostorske politike. Verjamemo, da je treba načrtovanje razvoja v prostoru v praksi voditi tako, da bo skladno z Evropsko konvencijo o krajini dejansko zagotovilo pretehtan in uravnotežen razvoj slovenskih krajin.
Prostorski načrtovalci ugotavljamo, da so naravne in ustvarjene prostorske značilnosti kot prvine prepoznavnost države in temelj kakovosti bivanja, ogrožene. Ob tem je vse bolj očitno, da občine brez bolj zavezujočih izhodišč na državni in regionalni ravni ne morejo spremeniti poteka dogodkov v prostoru. - UO DKAS ugotavlja, da je Slovenija na prelomnem trenutku uveljavljanja sodobnih načel prostorskega razvoja. Med drugim ta zahteva tudi kritično presojo vseh dvajset in več let starih prostorskih aktov z vidika vplivov na okolje, krajino in prostorsko identiteto ter njihovo ustrezno redefiniranje v skladu s splošno sprejetimi normami in standardi v EU in v Sloveniji.
Stari, še vedno veljavni planski akti na določenih območjih namreč dovoljujejo gradnjo, ki je z današnjih stališč neustrezna in lahko povzroči trajno škodo v prostoru; zato je npr. sprememba namembnosti stavbnih zemljišč (nazaj) v kmetijska zemljišča, ali tudi zgolj sprememba pogojev glede gostote pozidave, tipologije gradnje in morfologije nove poselitve ena najtežjih nalog v prostorskem načrtovanju in je zanjo treba oblikovati argumente s konsenzom široke strokovne in laične javnosti. - UO DKAS tudi poziva ministra za okolje in prostor, da v soglasju z Vlado RS občinam priporoči, da zaradi razlogov iz 81. ZUreP-1 nemudoma sprejmejo začasne ukrepe za zavarovanje prostora na območjih veljavnih prostorskih izvedbenih aktov, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo SPRS in PRS. Nekateri veljavni občinski prostorski izvedbeni akti namreč omogočajo gradnjo, ki je v nasprotju z določili teh dveh aktov ter mednarodnimi obveznostmi, ki jih je Slovenija sprejela v zadnjih letih. Žal to še vse do konca oktobra 2009 omogoča tudi zakon ZPNačrt, ki je bil sprejet v aprilu 2007.
Izvajanje veljavnih občinskih prostorskih izvedbenih aktov še 24 mesecev po uveljavitvi relevantnih podzakonskih aktov danes omogoča strokovno oporečne gradnje. S tem tudi posredno ogroža Kras kot območje prepoznano za regionalno posebnost RS, ki jo SPRS opredeljuje kot osnovo za doseganje lokalne, regionalne in mednarodne prepoznavnosti. Zato ministra za okolje in prostor pozivamo, da nemudoma pripravi predlog ustreznih sprememb in dopolnitev ZPNačrt, ki bodo zagotovile takojšnje izvajanje določil SPRS na celotnem območju RS. UO DKAS ocenjuje, da se bo sicer do konca leta 2009 izvedla še vrsta posegov v prostor, ki bo okrnila tista temeljna izhodišča SPRS*, ki opravičujejo in utemeljujejo njen sprejem v Državnem zboru RS.
Dobra priložnost za uveljavitev sodobne in odgovorne prostorske politike je prav izdelava novih prostorskih načrtov, h kateri so z novo zakonodajo ter po sprejetju SPRS in PRS ta hip primorane vse slovenske občine. Zato pristojne v državi pozivamo, da nemudoma oblikujejo strokovno stališče do prihodnjega prostorskega razvoja v Sloveniji in ga učinkovito posredujejo strokovnim službam občin, lastnikom zemljišč, investitorjem in prostorskim načrtovalcem. S tem bodo preprečili večjo narodno gospodarsko škodo in v praksi zagotovili upoštevanje javnega interesa državljanov za zaščito slovenskih krajin v procesih prostorskega načrtovanja. K temu Slovenijo zavezuje tudi ratificirana Evropska konvencija o krajini (Ur.l. RS št.19/2003).
*Opomba: Navedek iz SPRS ( Ur.l. RS,št. 76/04):
(1) Nacionalni prostor je osnova za razvoj naroda in vsega prebivalstva države, za krepitev samobitnosti, za preudarno izkoriščanje prostorskih potencialov ter za ohranitev krajinske pestrosti in naravnih kakovosti. Regionalne posebnosti so osnova za doseganje lokalne, regionalne in mednarodne prepoznavnosti. Prehodnost prostora Republike Slovenije je značilnost, ki je že v davni preteklosti, v sedanjosti in bo tudi v bodočnosti pomembno vplivala na prostorske in družbenoekonomske razmere v Sloveniji.
Dnevnikov objektiv: Satelitska naselja v deželi lipicancev
Dnevnikov objektiv: Reklamni panoji prekrivajo kulturno krajino
DELO - Sobotna priloga: Nasilna urbanizacija slovenskega podeželja
Ohranitev kraške krajine - razvojna priložnost Krasa
Upravni Odbor DKAS