Okrogla miza zaokrožila razpravo o urejanju javnega odprtega prostora v okviru mednarodne konference
23. april 2008Z okroglo mizo se je končala mednarodna konferenca Odprti javni prostor, ki sta jo v mesecu krajinske arhitekture organizirala Društvo krajinskih arhitektov Slovenije in Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Na okrogli mizi so o odprtem prostoru razmišljali podžupan MOL Janez Koželj, Franc Malis v imenu uprave podjetja BTC, arhitekt Boštjan Vuga, Srđan Škunca načelnik oddelka za prostor in nepremičnine z Reke, sociolog Matjaž Uršič in urednik spletnega portala Trajekt Matevž Čelik. Razgovor je sklenil dvodnevno prireditev, katere namen je bil opozoriti na vlogo javnega prostora in zadrege, ki jih pri načrtovanju in upravljanju zaznavajo projektanti, investitorji in uporabniki. Mlado občinstvo, ki je vztrajalo do konca, je dokazalo, da je možno na podlagi zanimivih domačih in domačim bližnjih zgodb razviti vrsto razmišljanj, ki so več kot koristna popotnica za dobro prakso.
Okroglo mizo je vodila Maja Simoneti, ki je najprej dala priložnost vabljenim razpravljavcem, da so predstavili svoje iztočnice. Podžupan Mestne občine Ljubljane prof. Janez Koželj je tako opozoril na fenomen, da javnost bolj zanimajo izstopajoči zasebni projekti in predvsem objekti kot pa javni odprt prostor. Prav pomanjkanje pozornosti, ki jo prebivalci namenjajo javnemu prostoru, je po njegovih besedah problem, ki hromi dialog med načrtovalci in ¸tistimi, ki o rabi javnega prostora odločajo. Problem je ilustriral z nekaterimi oblikami prisvajanja javnega prostora, kot so parkiranje na zelenicah, širjenje gostinskih vrtov v ulični prostor in vseprisotno oglaševanje ali nenazadnje tudi pasji iztrebki. S tem je opozoril na to, da so poleg dobrih načrtov in rešitev ter vzdrževanja za kakovost javnega prostora re pomembni tudi uporabniki s svojimi navadami in vsakdanjo rabo prostora .
Gost iz R Hrvaške arhitekt Srđan Škunca, je poudaril, da je sprememba vrednot v mestni upravi botrovala vlaganju v javni prostor, ki je tako postal ena od prioritet javne uprave. Predstavnik družbe BTC d.d. Franc Malis je opisal razvoj nekdanjega suhozemnega terminala v največje nakupovalno središče v Sloveniji in se pohvalil, da redno posvečajo veliko pozornosti urejanju odprtih površin, sajenju dreves, njihovemu vzdrževanju in podobno. Povedal je tudi, da v podjetju nenehno gledajo v prihodnost, zato želijo ljudem poleg nakupovanja ponuditi tudi druge vsebine in izkoriščajo nepozidane površine za oblikovanje odprtega prostora, v prvi vrsti namenjenega druženju in ne zgolj potrošnji.
Arhitekt Boštjan Vuga je poudaril, da investitorji zaenkrat odprti prostor še vedno dojemajo kot deficit in ne kot priložnost za dodano vrednost, ki lahko prispeva k večji kakovosti bivanja in je po njegovem mnenju tek na dolge proge. V zgodnjem kapitalizmu, ki je prevladujoč model načrtovanja pri naših investitorjih, so zaenkrat cilj še hitri in enoznačni učinki investicij. Urednik spletnega portala za spodujanje prostorske kulture Trajekt, arhitekt Matevž Čelik je v ospredje postavil problem javnega odprtega prostora v turističnih krajih. Opozoril je, da se potrebe lokalnih prebivalcev in gostov zelo razlikujejo, kar pogosto vodi v ločevanje projektov na lokalne in turistične in povzroča nepotrebne probleme in dodatno razlikovanje uporabnikov, ki imajo že sicer težave s sobivanjem.
Sociolog s Fakultete za družbene vede dr. Matjaž Uršič je javni prostor označil kot prostor srečevanja ljudi, kultur, izkušenj in nenazadnje kapitala in poudaril, kako zel oje odvisen od urejenosti javnih servisov, ki zagotavljajo, da je javni prostor obiskan in doseže svoj namen. Pomen in vloga teh prostorov se je v Sloveniji in še posebej Ljubljani po njegovi presoji zelo zmanjšal zaradi vse večje odvisnosti od avtomobila, ki vpliva tudi na organizacijo dejavnosti v prostoru in posredno na dostopnost programov in javnega t.j. skupnega prostora.
Krajinski arhitekt Izidor Jerala je iz dolgoletne prakse v občinski upravi prispeval opozorilo, da javni prostor ni samo trg in park, ampak celota historično grajenega območja zemljišč, ki so tako ali drugače v javni lasti. Vsako mesto ali občina ima omrežje zemljišč v javni lasti, ki ga je potrebno identificirati in se opredeliti o njegovi nadaljnji vlogi v sistemu odprtih prostorov ter posebej skrbno poskrbeti za upravljanje in vzdrževanje. Mnogo primerov danes kaže, da mesta takšna zemljišča prodajo brez posebnega premisleka o njihovem dolgoročnem pomenu v omrežju javno pomembnih površin. Izidor Jerala tudi meni, da dnevne migracije delovne sile vplivajo na veliko porabo časa in prispevajo k manjšemu obisku odprtega prostora in posebej opozarja na vlogo odprtega prostora v stanovanjskih soseskah in zaledju poselitvenih območjih, ki je pogosto neustrezno urejen in slabo vzdrževan in zato slabo služi svojemu namenu.
Moderatorka je v ospredje postavila vprašanje, ali občinske uprave res razumejo, da je javni prostor, podobno kot komunala ali cestna infrastruktura njihova domena, ki pa glede na razsežnosti in vlogo, pojavne oblike in rabe, ni preprosto obvladljiva. Opozorila je na to, da se na konferenco ni odzvalo niti 5% slovenskih županov, ki so jih organizatorji dvakrat pozvali naj se skupaj s svojimi načrtovalci izkažejo pred širšo publiko in razkrijejo sovje razvojne vizije in posamezne ureditve za javni prostor. Spomnila je na to, da uzurpiranju javnega prostora v stanovanjskih soseskah govori o potrebah in vrednotah uporabnikov, ki jim morata stroka in uprava prisluhniti in se nanje konstruktivno odzvati. tudi z nadzorom in politiko vzdrževanja javnega prostora.
Kasneje se razvila zanimiva razprava, ki je ilustrirala kompleksnost obravnavane problematike in opozorila predvsem na težave, ki jih čutijo strokovno izurjeni uporabniki. Publika se je strinjala, da je urejanje javnega prostora tema, ki jo je treba večkrat načeti v razširjenem krogu razpravljavcev in tako doseči višjo stopnjo razumevanja med različnimi zainteresiranimi skupinami. V času, ko slovenske občine pripravljajo nove prostorske akte, je bil pogovor podjetnikov, arhitektov, umetnikov in sociologov, krajinskih arhitektov in urbanistov gotovo lepa priložnost za širjenjne znanja.
Povzetki okrogle mize pritrjujejo organizatorjem konference, ki so urejanje javnega odprtega prostora najavili kot eno pomembnejših razvojnih tem. Dvodnevna konferenca je obiskovalcem ponudila vpogled v teoretično, znanstveno in praktično delo vrste domačih in tujih strokovnjakov (ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Portugalska, Norveška, Francija, Hrvaška idr.). Vabljeni strokovnjaki iz tujine in izbrani domači predavatelji so pokazali, da je načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje javnih odprtih prostorov kompleksna dejavnost, ki jo je treba - česar se v slovenskem prostoru gotovo premalo zavedamo - razvijati in sproti nadgrajevati. Dejavnost, ki je, kot je zapisala v uvodniku v priložnostni zbornik predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenje Maja Simoneti, usmerjena v dvig kakovosti bivanja, v skrb za fizično in mentalno zdravje prebivalcev ter v ustvarjanje pogojev za gospodarski razcvet in prepoznavnost kraja ter je hkrati priložnost za dokazovanje moči in sposobnosti mest in njihove pozornosti do prebivalcev in obiskovalcev.
Konferenco Odprti javni prostor je spremljala razstava z naslovom Načrti za ureditve javnega prostora, na katero so organizatorji povabili vse slovenske župane, da skupaj z načrtovalci predstavijo svoje strateške in izvedbene načrte za razvoj javnega prostora. Razstavo, ki obeležuje april, mesec krajinske arhitekture je 9. aprila otovoril župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Razstava bo v Jakopičevi galeriji na ogled do 19. aprila 2008, vsak dan, razne ponedeljka med 10 in 19 uro. Potem pa bo obiskala tudi druge kraje po Sloveniji.
Maja Simoneti, predsednica DKAS