Kritično do osnutka sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih

25. avgust 2009

Na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljevanju: MKGP) je bil zadnji mesec objavljen poziv k podaji pripomb na osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C).

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije budno spremlja vso zakonodajo, ki vpliva na urejanje in rabo prostora. Ožja delovna skupina DKAS je tudi osnutek sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih podrobno proučila in se nanj odzvala sorazmerno kritično. Stališče je treba razumeti v navezavi na izkušnje iz prostorskega načrtovanja in probleme, ki jih v procese usklajevanja razvoja v prostoru prinašajo različne sektorske zakonodaje. Po oceni delovne skupine DKAS pripravljena ocena stanja in utemeljitev sprememb zakona nista ustrezna podlaga za pripravo potrebnih zakonskih sprememb in zato predlogi zakonskih sprememb ne bodo učinkovito zapolnili vrzeli sedanjega zakona, ki so posebej očitne pri načrtovanju razvoja v prostoru.

Kot nesprejemljivo je gradivo osnutka ocenjeno predvsem zato:

• ker ne temelji na kredibilnih podatkih o stanju kmetijskih zemljišč in trendih v prostoru;
  
• ker nadaljuje z normativnim varstvom kmetijskih zemljišč, ki temelji na 27 let starem vrednotenju kmetijskih zemljišč;
  
• ker v celoti spregleda, da je že v veljavnem ZKZ podlaga za pripravo novega vrednotenja kmetijskih zemljišč;
  
• ker zahteva digitalizacijo veljavne razvrstitve kmetijskih zemljišč na najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki je pa je nepotrebna, ker so ta zemljišča že digitalizirana v prostorskih planskih aktih občin in evidentirana pri MOP v Prikazu stanja prostora po določilih ZPNačrt-a;
  
• ker v niso podane finančne posledice, ki jih bo na različnih ravneh povzročila morebitna uveljavitev teh določil;
  
• ker se ponovno uvaja nedavno opuščeno nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ob tem pa ni določeno, kako bodo na ta način zbrana sredstva tudi porabljena.
  

Kot je še zapisano v stališču, ki ga je DKAS posredovalo na ministrstvo in na ZAPS je gradivo v celoti spregledalo, da je "zmogljivost neke dežele, proizvajati kmetijske rastline, ki dobavljajo človeku hrano, odvisna od človeka, znanosti, tehnike pridelovanja in družbenih odnosov in ne samo od proizvodne sposobnosti tal", kot je to v Osnovah urejanja kmetijskega prostora leta 1961 zapisal A. Pirc, (UL, Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, Ljubljana). Stališče, ki je še danes več kot dobra podlaga za pripravo sektorske zakonodaje gotovo tudi ne bi vodilo v favoriziranje normativnega varstva. Normativno varstvo, ki povrh vsega temelji na zastareli kategorizaciji kmetijskih zemljišč, površine kmetijskih zemljišč vnaprej izključi iz procesa demokratičnega odločanja o želenem skladnem in trajnostnem razvoju družbe in je kot tako nesprejemljivo in v nasprotju s sodobno prakso načrtovanja prostorskega razvoja. V DKAS zato pričakujemo, da bodo različne pripombe in razprava o osnutku prispevale k pripravi sprejemljivejših sprememb ZKZ-C.

Maja Simoneti, predsednica DKAS