Dileme v sodobni krajinski arhitekturi
4. december 2009Te dni je Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani organiziral mednarodno konferenco z naslovom Dileme v sodobni krajinski arhitekturi in tako počastil jubileja dveh ustanoviteljev študija krajinske arhitekture v Sloveniji, osemdesetletnico profesorja Dušana Ogrina in sedemdesetletnico profesor dr. Ivana Marušiča. V duhu podobnih dogodkov, ki so v sedemdesetih letih združili mednarodno skupino krajinskih arhitektov, med njimi Kiemstedta, Seiferta, Buchwalda, Steintza, Vrooma, Brunna in drugih ter tako vplivali na razvoj študija in krajinske arhitekture v Evropi in širše, je tudi minula konferenca presegla vpogled v prakso in opozorila na najbolj aktualne dileme stroke. Ugledni gostje in oba domača jubilanta so razpravljali o krajinskem planiranju in krajinskem oblikovanju, se spraševali o pripravljenosti stroke na nove izzive v luči preteklih izkušenj in pretežno mlado publiko v avditoriju navdihnili z iskrivim duhom svojih izvajanj.
Profesor Magne Brunn z Norveške je skozi severnjaško perspektivo krajinskega planiranja in oceno uspešnosti krajinsko-planerske stroke polemično spregovoril o Evropski konvenciji o krajini in njenih učinkih na realnost ravnanja s krajino. Zdi se, je poudaril, da je več držav konvencijo podpisalo brez pravega namena, da bi jo upoštevalo pri načrtovanju razvoja v prostoru in tako po svoje prispevalo k ohranjanju krajinske pestrosti Evrope kot skupne dediščine držav članic skupnosti. Načini izvajanja konvencije v praksi so očitno ostali zelo nedoločeni in zato je tudi vloga konvencije kot katalizatorja za razvoj dobre prakse vprašljiva.
Profesor Carl Steinitz z Univerze Harvard, ki je za svoj prispevek k razvoju krajinskega planiranja in študija krajinske arhitekture v Sloveniji lani prejel častni doktorat Univerze v Ljubljani, je v predavanju predstavil analizo vizualnih kakovosti krajine, izdelano na povabilo predsednika regije Valencija v Španiji, ki ga je v predvolilnem obdobju doletela obtožba, da je regija slabo izkoristila evropska razvojna sredstva in da je zato Valencia postala grda. Steinitz je v štirih mesecih z domačimi krajinskimi arhitekti izvedel javnomnenjsko raziskavo ter tako razkril, da je krajina Valencie mestoma, predvsem ob obali, vizualno že zelo onesnažena, celo degradirana in da to vpliva na kakovost bivanja in turistični potencial. Način opredelitve kakovosti krajine v sodelovanju s prebivalci je izvrsten referenčni primer za izvajanje usmeritve Evropske konvencije o krajini, ki priporoča določitev ciljev kakovosti krajine v sodelovanju z lokalnimi prebivalci. Predvsem pa govori tudi o modrosti naročnika, da poišče ustreze strokovnjake za rešitev problema, ki mu sam ni kos.
Diedrich Bruns iz Nemčije je razpravljal o družbenopolitičnem kontekstu planiranja in spremembah, ki so področje zaznamovale po drugi svetovni vojni ter skušal vzpone in padce v preteklosti povezati z napovedovanjem česa se na področju urejanja prostora in krajinskega planiranja lahko nadejamo v prihodnosti. V kontekstu je profesor Ivan Marušič opozoril na problem pretirane standardizacije. Ta je v Sloveniji predvsem s sprejetjem sektorskih zakonov v zadnjem desetletju in pol utrdila prakso, ki iz postopkov urejanja prostora formalno izključuje možnost dialoga in usklajevanja in tako preprečuje možnosti za kakovostno načrtovanje razvoja v prostoru.
Popoldan so s svojimi slikovitimi in iskrivimi predavanji zaznamovali profesorica Malene Hauxner z Danske, urednik revij Topos in Garten und Landschaft Robert Schäfer, profesor Martin Prominski, prav tako iz Nemčije in profesor Dušan Ogrin iz Slovenije. Z različnih zornih kotov so se dotaknili pomena oblikovanja za uporabnika. Profesor Dušan Ogrin se je dotaknil sodobnega umetniškega ustvarjanja, ki po njegovem mnenju ne daje (več) prave duhovne in doživljajske inspiracije, saj se ukvarja samo s sabo. Bil je kritičen tudi do pretirane rabe oblikovnih prvih in vizualnih učinkov brez prave prostorske funkcionalnosti, kar se kaže tudi v oblikovanju mestnega javnega ali poljavnega odprtega prostora.
Dan se je končal z okroglo mizo, na kateri je med publiko in predavatelji posredoval profesor Olaf Skage s Švedske. Vprašanja so goste spodbudila k dodatnim razlagam in predstavitvam ter primerom, ki so zaokrožili pogled na stroko in njen vpliv na usmerjanje prostorskega razvoja in navdihnila prosto razpravo po koncu konference. Med čestitkami in darili, ki sta jih jubilanta prejela, je bilo tudi priznanje za življenjsko delo s strani Zveze evropskih šol za krajinsko arhitekturo (ECLAS).
Preberite še novici: Jubilej prof. Dušana Ogrina in Jubilej prof. dr. Janeza Marušiča.
Uredništvo