April, mesec krajinske arhitekture
April je mesec krajinske arhitekture in Društvo krajinskih arhitektov Slovenije ga praznuje od leta 2007.Mednarodna zveza krajinskih arhitektov (IFLA) je v letu 2007 sledila zgledu Ameriške zveze (ASLA) in razglasila april za mesec krajinske arhitekture, slovenski krajinski arhitekti pa smo se pridružili praznovanju in si prizadevamo širiti razumevanje naše stroke v slovenski javnosti. Vsako leto v aprilu organiziramo številne dogodke v različnih krajih po Sloveniji. V letu 2017 je bilo praznovanje povezano s praznovanjem 25 obletnice delovanja društva in 70 letnice delovanja Biotehniške fakultete, v okviru katere že od leta 1972 poteka študij krajinske arhitekture v Sloveniji.
Krajinska arhitektura velja za mlado stroko. Razvila se je v času hitre rasti mest in razvoja industrije konec 18. stoletja. Z leti si je utrdila položaj med inženirskimi strokami s tem, ko je v urbanizem in urejanje prostora prispevala znanje o delovanju narave in varstvu okolja ter povezala funkcionalnost prostora s podobo. Danes krajinski arhitekti s svojim znanjem in delom na različnih področjih in ravneh urejanja prostora prispevamo h kakovosti, varstvu in razvoju krajin, javnih in zasebnih, urbanih in kulturnih. S svojim delom uresničujemo temeljna načela krajinskih arhitektov Slovenije, kot so zavedanje o nujnosti vzdržne rabe naravnih virov ter spoštovanja dostojanstva človeka, narave in kulturnih sestavin prostora. V aprilu, svetovnem mesecu krajinske arhitekture, pa širimo svoje poslanstvo tudi med zainteresirano javnost in predstavljamo svoje prispevke h kakovostnemu urejanju prostora.
Aktivno in ustvarjalno uveljavljanje etičnih načel krajinskih arhitektov Slovenije, ki so zapisana v Etičnem kodeksu društva, je temeljno poslanstvo našega poklica. Odgovornost od nas zahteva, da spremljamo razmere v prostoru in družbi, da se javno odzivamo na prostorske in okoljske probleme ter se vključujemo v sistemske razprave o urejanju prostora. Pogosto ugotavljamo, da pri sprejemanju zakonodajnih rešitev priporočila stroke niso upoštevana v celoti in da se vplivov, ki jih te odločitve povzročajo v okolju in družbi, ne obravnava celostno. Zato si prizadevamo razlagati probleme na razumljiv način in v razpravo vključiti tudi širšo zainteresirano javnost.