Mesec krajinske arhitekture 2011
Mesec krajinske arhitekture 2011 je DKAS posvetil strokovni literaturi s področja urejanja krajine in prostora, in se s tem navezal na dogodke, ki jih je gostila Ljubljana kot prestolnica knjige. Letošnji dogodek smo organizirali v sodelovanju z založbo Beletrina, ki je bila tudi pokrovitelj otvoritvenega dogodka Mesec krajinske arhitekture 2011. Dogajanja so bila strnjena pod skupnim naslovom: Strokovna literatura s področja krajine – ali jo poznaš? Namen letošnjega meseca krajinske arhitekture je bil strokovno literaturo približati različnim uporabnikom in javnosti. Ker strokovna literature pomaga razumeti dogajanja okrog nas in vedenje o našem življenjskem prostoru, s tem pa spodbuja kritično in samostojno razmišljanje o vprašanjih urejanja prostora in mest. Osrednji dogodek je bila razstava strokovne literature v Hiši Arhitekture na ZAPSu, sicer pa smo v okviru meseca krajinske arhitekture 2011 na strokovno literaturo pogledali z več vidikov in temu primerno tudi priredili dogodke:Otvoritev meseca krajinske arhitekture s predstavitvijo najnovejše knjige prof. Dušana Ogrina Krajinska arhitektura in spremljajočo priložnostno razstavo strokovne literature s področja krajinske arhitekture, 1. april, Atrij ZRC
Mesec krajinske arhitekture je s pozdravom in predstavitvijo dogodkov otvorila predsednica društva, doc. dr. Barbara Goličnik Marušić. Sledila je predstavitev knjige Krajinska arhitektura, prof. Ogrina in pogovor o aktualnem stanju in izzivih na področju urejanja krajine. Poleg avtorja knjige, prof. Dušana Ogrina, so k pogovoru bili povabljeni predstojnik Oddelka za krajinsko arhitekturo prof. dr. Davorin Gazvoda, krajinski planer, prof. dr. Ivan Marušič in urbanist prof. Vladimir Braco Mušič. Pogovor se je zaključil z napovedjo nove strokovne knjige, ki jo lahko pričakujemo v kratkem, Prostorsko planiranje prof. dr. Ivana Marušiča. Prvi in hiter pogled na knjižno in publicistično bero literature s področja krajinske arhitekture je omogočila tudi priložnostna razstava, ki je pospremila otvoritveni dogodek. Pregledna razstava, ki je bila na ogled tudi dlje časa je imela svoje posebno mesto v času meseca krajinske arhitekture 2011
Vodeni sprehodi po poti za slepe in slabovidne v parku Tivoli. Začasna ureditev je bila pripravljena v sodelovanju z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije, 8. april – 10. april, Park Tivoli
Dogodek je otvoril g. Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Izrazil je veselje nad pobudo DKAS in poudaril, da so takšni dogodki zelo potrebni, ker pomagajo opozarjati na njihove probleme v prostoru in potrebe po urejanju prostora, saj se dejanska praksa še vedno slabo odziva nanje. Obiskovalci so s pomočjo posebnih očal lahko spoznali, kako prostore lahko doživljajo slabovidni. Z začasno ureditvijo poti, ki sta jo pripravili krajinski arhitektki dr. Andreja Zapušek Černe in Andreja Albreht Krivic, smo opozorili na ovire na/ob poti, težko sledljivost poti in težave pri orientaciji v prostoru. Poleg tega smo na tem sprehodu opozorili na tiste ne-vizualne značilnosti prostora, ki so za slepe in slabovidne ključne, in na katere je pri za vsevključujočem načrtovanju in oblikovanju prostora potrebno večkrat in predvsem enakovredno pomisliti. Poleg sprehoda po tej urejeni poti ob otvoritvi dogodka, so bila organizirana tudi vodenja za dogovorjene skupine ter termini za prost obisk poti zainteresiranih obiskovalcev parka. V sodelovanju s Knjižnico pod krošnjami so se obiskovalci na koncu poti lahko seznanili tudi s čtivom, ki je dostopno slepim in slabovidnim (knjige v brajici, reliefni zemljevidi). O dogodku sta pri Dnevniku 8. aprila poročala RTV Slovenija in POP TV. Širša reportaža je bila na Valu 202.
Mi urejamo krajino! v Severnem mestnem parku, 15 april
Dogodek je bil namenjen otrokom. Po kratkem uvodnem pozdravu predsednice DKAS dr. Barbare Goličnik Marušić, je projekt Mi urejamo krajino, predstavila mag. Nataša Bratina Jurkovič, temu pa je sledila delavnica z otroki iz 3.b. razreda OŠ dr. Vita Kraigherja iz Ljubljane. Projekt Mi urejamo krajino je bil namenjen seznanjanju s pomenom slovenskih krajin in njihovih vrednotah. V okviru meseca krajinske arhitekture je bil v skrajšani obliki predstavljen na multimedijskih portalih v Severnem mestnem parku Navje. Izpostavljene so bile tri izmed skupno sedmih aktivnosti: serija plakatov, ki prikazujejo tipične krajine Slovenije, zbornik, izdan ob posvetu za mentorje v okviru projekta ter nagrajenci/zmagovalci likovno-fotografskega natečaja za otroke. Ogled vsebine je bil zvočno dopolnjen z zvoki iz narave. Na delavnici, ki je sledila je ustvarjalo 21 otrok, starih od 8-9 let, z dvema učiteljicama. Mag. Nataša Bratina Jurkovič je otrokom s pomočjo zgoraj omenjenih plakatov predstavila pojem krajine, razliko med naravno in kulturno krajino, vpliv človeka in razvoj dejavnosti v krajini, ter s tem opozorila na ustvarjanje človekovih sledi in vzorcev v krajini. V nadaljevanju so otroci, razdeljeni v skupine in ob pomoči mentoric krajinskih arhitektk, članic DKAS, likovno ustvarjali. S črtno risbo so zarisali podobo krajine oz. vzorce, ki so jih razbrali na izbrani fotografiji krajine. Vsaka mentorica se je s svojo skupino otrok pogovarjala, jih usmerjala ter jih spodbujala k opazovanju krajine na fotografiji ter pri prepoznavanju izrazitih vzorcev v krajini kot sledi človekovih dejavnosti. Otroci so z velikim zanimanjem sodelovali pri razpravi in so uspešno razpoznali vzorce ter jih tudi zanimivo likovno izrazili in predstavili v svojih izdelkih, nekateri so izdelali celo več risb. Namen delavnice, spodbuditi otroke k opazovanju okolja in zaznavanju raznolikosti krajine ter na ta način večanje njihove senzibilnosti do okolja, prostora in krajine, je bil z izvedbo delavnice uspešno opravljen in cilj dosežen. Delavnica je bila zaključena ob 12.15 uri. Celoten dogodek je bil tudi foto-dokumentiran, izdelki z delavnice pa so bili razstavljeni pred učilnico 3.b razreda na OŠ dr. Vita Kraigherja.
Okrogla miza o strokovni literaturi s področja urejanja prostora, 18. april, ZAPS
Okrogla miza je bila zasnovana tako, da so bili k razpravi povabljeni različni akterji. Povabilu so se odzvali vsi vabljeni, tako so bile zastopane vloge učitelja, projektanta, bralca, recenzenta, urednika in ustvarjalca strokovne literature. Razpravo je moderirala dr. Barbara Goličnik Marušić. Gostje okrogle mize so bili dr. Ana Kučan, profesorica in projektantka, mag. Andrej Goljar, predsednik ZAPS, dr. Boštjan Kerbler, urednik revije Urbani izziv, Miha Dešman, urednik revije AB, Aleksander Ostan, projektant. Razprava se je dotaknila številnih pod-tem. Konstruktivno se je vključilo tudi poslušalstvo. Povzeto v nekaj sklopih je razpravo mogoče povzeti kot sledi:
- v vsebinskem smislu v strokovni literaturi manjka literatura s teoretskimi in filozofskimi osnovami, manjkata kritika in esejistika
- problemi financiranja in majhna kritična masa bralstva
- nujna vzpostavitev kritičnega odnosa do literature: šibke temeljne raziskave, pomanjkanje piscev, potreba po sistemskosti in interdisciplinarnosti (že v času izobraževanja, ne le v praksi)
K nadaljevanju razprave je novinar III. Programa Radia Slovenija, Gregor Podlogar, povabil dr. Barbaro Goličnik Marušić, dr. Ano Kučan in Miho Dešmana. Posnetek oddaje Arsov forum je dostopen tudi na spletu.
Otvoritev razstave strokovne literature s področja krajine, 18. april - 6. maj, Hiša Arhitekture, ZAPS
Okrogli mizi je sledila otvoritev razstave strokovne literature, ki je bila na ogled nekaj tednov.
Strokovna literatura s področja krajine je v Sloveniji nastajala sočasno s krepitvijo krajinsko-arhitekturne stroke v družbi, ki se je nekako od 60 let preteklega stoletja naprej aktivno vključevala v reševanje aktualnih prostorsko urejevalskih problemov družbe, spodbujala zavedanje o vlogi in pomenu krajine ter vzpostavljala izobraževanje za vzgojo krajinskih arhitektov. Povezuje številna področja, od naravoslovno-ekoloških, družbeno-ekonomskih in kulturoloških, tehniških do oblikovalskih in načrtovalskih in daje odgovore na različna razvojna in prostorsko ureditvena vprašanja mest in podeželja ter odprtega prostora. Na razstavi so bila predstavljena temeljna strokovna dela, publikacije, ki ponazarjajo pristope in iskanja rešitev prostorske in krajinsko načrtovalske ter oblikovalske probleme ter knjige, ki s področja vrtne umetnosti, krajinskega planiranja in oblikovanja krajine predstavljajo evropsko in svetovno referenčno literaturo. Razstavo je odprl predstojnik Oddelka za krajinsko arhitekturo prof. dr. Davorin Gazvoda. Poudaril je pomen strokovne literature še posebej v času, ko so pritiski na krajino veliki.
Pogovor o uporabi in doživljanju mestnih javnih prostorov na podlagi izbrane strokovne literature, ki je na voljo v slovenščini, 19. april, Knjižnica Otona Župančiča
Temo meseca, Strokovna literatura s področja urejanja krajine – ali jo poznaš?, smo zaokrožili s pogovorom o javnih mestnih odprtih prostorih. Razpravo je moderiral urbanist dr. Matej Nikšič iz Urbanističnega inštituta RS. O uporabnikih ljubljanskih odprtih prostorov in načrtovanju odprtih prostorov smo se pogovarjali ob prelistanju knjige Vedenjski zemljevidi Ljubljanskih trgov in parkov dr. Barbare Goličnik Marušić. Spet smo se dotaknili teme o vsevključujočem oblikovanju in se ob knjigi Čutim Vidim Zmorem Andreje Krivic Albreht še enkrat spomnili kako prostor doživljajo in kakšnega si želijo slepi in slabovidni. Nismo pa spregledali tudi klasike načrtovanja mestne krajine, Podoba mesta, Kevina Lyncha, ki se je prvič v slovenščini pojavlja na knjižnih policah prav v mesecu aprilu. Pogovoru na to temo seje pridružil prof. Vladimir Braco Mušič. Poleg strokovnih pogledov smo v pogovoru slišali tudi nekaj zanimivih prigod, ki jih je povedal prof. Mušič, ki je osebno poznal Kevina Lynca. Ob koncu se nam je pridružila tudi prevajalka knjige s katero smo podoživeli tudi kakšno izkušnjo iz procesa prevajanja knjige The image of the city.
Otvoritev fotografske razstave slikovnega gradiva iz publikacije POT, 26. april, Atrij ZRC
Razstavo je pripravil Luka Vidic. Odprla jo je Nuša Kerševan, predsednica društva Zeleni prstan.
