Hladna mesta za vroč planet 2021: načrtovanje na podnebne spremembe odpornega mesta

V torek, 5. oktobra 2021 je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) s podporo Mestne občine Ljubljana in sponzorskimi sredstvi izvedlo spletni strokovni posvet »Hladna mesta za vroč planet 2021: načrtovanje na podnebne spremembe odpornega mesta«. Posvet je nadaljeval lansko leto začeto razpravo o pomenu prilagajanja podnebnim spremembam v mestih in o vlogi prostorskega načrtovanja, tokrat s poudarkom na izvedbeni ravni in konkretnih rešitvah v prostoru, ki naslavljajo predvsem uravnavanje mestne mikroklime in ohranjanje biotske pestrosti.

Tudi letos so številni slušatelji spremljali nastope treh mednarodnih uvodničarjev in predstavitve, s katerimi je DKAS skušal predstaviti prenos strateških ciljev urbanističnega načrtovanja za prilagajanje na podnebne spremembe v prakso izvedbenega načrtovanja. Na posvetu je bilo izpostavljeno:
- Kako določila prostorskega načrta naslavljajo izzive podnebnih sprememb konkretno, na osnovi prostorskih aktov,
- Kako se določila prostorskih aktov prenašajo na izvedbeno raven načrtovanja, ter
- Kako se rešitve izvajajo v prostoru in kako se razrešujejo konfliktna določila pri izvedbi.

Če povzamemo, je ključni izziv urbanih območij krčenje zelenih površin v konkurenci za zemljišča. Naslavljanje tega izziva je na deklarativni, strateški ravni razmeroma dobro zastavljeno. Strategija EU za biotsko raznovrstnost želi ta trend obrniti s konkretnimi orodji, kot so načrti za ozelenitev mest, platforma za izmenjavo informacij, Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) s svojimi pobudami odpira možnosti za ohranjanje narave v mestih, IFLA Europe pa si prizadeva k bolj dejavnem, bolj političnem delovanju krajinskih arhitektov, da se krajina prepozna in vključi v strategije, ki so povezane s podnembnimi spremembami.

Za prenos strateških usmeritev prilagajanja na podnebne spremembe in blaženje njihovih učinkov na izvedbeno raven pa se izkaže, da so potrebna ne zgolj jasna in konkretna navodila za izvedbo, temveč tudi sodelovanje javnosti, stroke in državnih organov, poglobljeno strokovno delo ter širši družbeni konsenz, volja in zaveza, da se prenesene strateške usmeritve v prostorskih aktih tudi uresničijo. Poseben izziv je vzbuditi voljo in zanimanje zlasti investitorjev, kar pa je povsem dosegljivo z inovativnini in privlačnimi rešitvami, kot so ozelenitve streh, ozelenitve sten in druge mikro ozelenitve ter parkovne ureditve, ki so bile na posvetu tudi podrobneje predstavljene. Zaključne vsebine posveta pa so bile združene v prispevku o načrtovanju Povezanega mesta Oberbillwerder, širitve mesta Hamburg, ki temelji na sodobni, energijsko učinkoviti obliki bivanja, mobilnosti in dela ter ustvarjanjem soseske kot podnebno ugodnega javnega prostora, ki izhaja iz krajinskih danosti.

Vsebino posveta, ki je bila tudi deljena po neposrednem prenosu, najdete na Facebook strani DKAS:
1. del posveta
2. del posveta
Zbrane povzetke predstavljenih vsebin s posveta pa si preberite in oglejte v zborniku.

Za UO DKAS
Barbara Kostanjšek, predsednica