Zelene površine

Vrtičkarji, vrtičakrji...Javne zelene in odprte površine

Naročnik:
Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo in raizskovalno dejavnost

Avtorji:
Simoneti Maja
Justin Bevk

Sodelavci:
Marina Pintar
Marko Zupan
Peter Gajšek

Moderno mesto ni izrinilo pridelave hrane iz svoje sredine. Potreba po stiku z naravo, veselje nad sadovi lastnega dela, zdrava hrana, prihranek in kdo kaj vse vpliva na to, da razvita mesta po svetu še danes gostijo urbane vrtnarje.
Primer Ljubljane je izjemen samo zato, ker se dejavnost odvija brez reda, pravil in nadzora. Hrana pridelana na onesnaženi zemlji škodi zdravju in gnojenje lahko vpliva na onesnaženje podtalnice. Vrtički niso nujno lepi zato so že kdaj postali tudi oblikovalska tema. Nezanimanje za ureditev razmer namiguje na željo, da bo čas pregnal to "neprimerno in nemestno" rabo iz prostora. Vrtičkarji pa so vztrajni. V desetih opazovanih letih so v Ljubljani zasedli za 100 ha novih položajev. Pregon z ene lokacije vpliva na nastanek več novih. Razmere poslabšuje nenadzorovano oddajanje kmetijskih zemljišč.
Mesto deluje na več nivojih. Med drugim lahko uredi nekaj lokacij, ki bodo kazale sprejemljivo izvajanje dejavnosti v prostoru. Lastnina teh zemljišč ni pomembna, pač pa ureditev, oblikovanje, funkcionalnost in druga oprema za preživljanje prostega časa.