Ureditev Ljubljanice in Gruberjevega prekopa

Javni anonimni idejni natečaj za ureditev prostora Ljubljanice in Gruberjevega prekopa/2004

adapt

Avtorji zasnove:

Karh07:
Hiti Sergej
Jankovič Karla
Kranjc Urška
Matjašec Darja
Mlakar Aleš
Nared Vertelj Petra
Simoneti Maja

Avtor arhitekture:
Rok Benda, univ.dipl.inž.arh.

Sodelavec za prostorske predstavitve:
Jože Grošelj, univ.dipl.inž.arh.

Obrežni prostor Ljubljanice in Gruberjevega kanala se postopoma preobrazi v vsestransko uporabno javno odprto površino. Predlog rešitve gradi na tezi, da je mestna razvojna kakovost celotna rečna zanka z obvodnim prostorom, zato je za rabo treba usposobiti celotno potezo. Ideja je preprosta - vzdolž vode se obojestransko uredi zvezna in prepoznavna pot, opremljena s pristani - postajami mestnega vodnega prometa. Nova mestna krožna pot povezuje med sabo različne dele mesta in omogoča poljubno preživljanje prostega časa. Pristani na njej imajo več nalog - napovedujejo možnost prestopa na plovno pot, označujejo potek poti in opozarjajo na zanimivosti posameznega mestnega predela. Na nekaj premišljeno izbranih mestih se program ob vodi zgosti v ureditveno območje posebnega pomena.

Cilj urejanja je ponuditi vsem meščanom in obiskovalcem mesta varno in prijetno možnost za doživljanje vode ter obvodnega prostora. Predlog odsvetuje intenzivno urejanje nabrežij vzdolž vode, ki bi se lahko izčrpalo, preden bi zaživela celotna poteza. Rešitev raje vztraja na poenostavljenem principu kakovostne izvedbe in doslednega vzdrževanja na večini obvodne poteze ter omogoča postopno programsko obogatitev na petih novih programskih jedrih.

Rešitev vključuje:

a. POT NAOKROG, zvezno pot po kopnem,
b. VODNO POT in ureditev pristanov,
c. nova programska jedra,
d. sanacijo in ureditev brežin in
e. nove mostove in brvi.

Zasnova ureditve območja Špice

Dopolnjeno rešitev so na podlagi vabljenega natečaja izdelali:

krajinska arhitektura:
Sergej Hiti, abs.kraj.arh.
Urška Kranjc, univ.dipl.inž.kraj.arh.
Darja Matjašec, univ.dipl.inž.kraj.arh.
mag. Maja Simoneti, univ.dipl.inž.kraj.arh.

arhitektura:
Rok Benda, univ.dipl.inž.arh.

Območje Špice se postopoma uredi v nov mestni park, ki mu identiteto določa predvsem bližina vode, reke, ki je bila zelo pomembna za nastanek razvoj mesta. Jedro območja tvori lokacija na sami Špici, ki je prostor ob umetno ustvarjenem vodnem razcepu, nastalem z izgradnjo Gruberjevega prekopa. Jedrno območje Špice se programsko razvije v igralni park ob Ljubljanici in rečni prometni terminal ob Gruberjevem kanalu. Zasnova zadržano nadgrajuje izjemne okoliščine lokacije ter tako omogoča, da se potencial prostora razvija skupaj z neodvisno programsko ponudbo in predvsem tudi v navezavi na širši prostor.

Zasnova predvideva ureditev več funkcionalnega in programsko prilagodljivega prostora. V osnovi je parkovni prostor predvsem skrbno urejeno in vzdrževano parkovno okolje, opremljeno s potmi, počivališči, igralnimi napravami in trajno konstrukcijo za postavitev dodatne opreme. Glede na lokacijo parka je stalna prisotnost ljudi v objektu pomembno zagotovilo varnosti uporabnikov in varovanja prostorskih ureditev. Zasnova gradi na izhodišču, da je območje Špice za uporabnike zanimivo tudi brez posebnih programskih ureditev. Temu primerno je najpomembnejše programsko izhodišče zagotoviti pogoje za prijetno in varno doživljanje naravnih značilnosti lokacije. Park je zato opremljen z res veliko možnostmi za posedanje, poležavanje, samotarjenje in druženje v različnih letnih časih.

Dopolnilni program parka pa določa Špico še kot:
- prostor igre,
- prostor prireditev,
- prostor razstav,
- prostor zabave in druženja
- prostor doživljanja narave in letnih časov.