\u0160tudij krajinske arhitekture je bil pri nas uveden 1972 kot podiplomski in tri leta zatem, 1975, kot redni diplomski univerzitetni \u0161tudij urejanja krajine (1975). Pred tem so bili nekateri vidiki urejanja krajine delno zajeti v \u0161tudij dendrologije, ki ga je na tedanji Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo vodil prof. dr. Ciril Jegli\u010d, agronom, dendrolog in vrtnar. Ve\u010d \u2026<\/a> V skladu z razvojem dru\u017ebenih potreb pa je prof. Du\u0161an Ogrin, ki je bil sprva Jegli\u010dev asistent, na podlagi temeljitega pregleda in presoje takratnih univerzitetnih programov in prakse s podro\u010dja prostorskega na\u010drtovanja po Evropi in ZDA krajinsko arhitekturo izvil iz okvira dendrologije in hortikulture in jo tudi pri nas uveljavil kot samostojno na\u010drtovalno disciplino.<\/strong><\/p>\n Du\u0161an Ogrin<\/strong>\u00a0je na podro\u010dju urejanja krajine opravil pionirsko delo. Krajinski arhitekturi na Slovenskem je utiral pot tako na podro\u010dju izobra\u017eevanja kot prakti\u010dnega strokovnega dela, njegova teoretska misel pa je postavljala mejnike tudi v svetovnem merilu. Krajinsko arhitekturo, razpeto med naravo in kulturo, je uveljavil kot ve\u010dplastno, prostorsko, funkcionalno in mitolo\u0161ko celovitost, ki si od nekdaj prizadeva izraziti \u010dlovekovo mesto v univerzumu, njegov odnos do narave in njegov polo\u017eaj v dru\u017ebi. Pod njegovim vodstvom se je krajinska arhitektura tudi pri nas razvila v stroko, ki v dinamiki razvoja in varstva ustrezno re\u0161uje vpra\u0161anja prostorskega in dru\u017ebenega prestrukturiranja. Predvsem njemu gre zasluga, da lahko dru\u017ebi ponudimo strokovnjake, ki s svojim znanjem aktivno prispevajo k razvoju prostorskega na\u010drtovanja, kakovosti bivalnega okolja, varovanju narave in ohranjanju nacionalne krajinske dedi\u0161\u010dine. Ve\u010d …<\/a><\/p>\n Ivan Maru\u0161i\u010d<\/strong>\u00a0je v okviru \u0161tudija zasnoval in vodil podro\u010dje krajinskega in varstvenega planiranja. V postopek je vpeljal presoje vplivov na okolje kot nujni sestavni del prostorskega na\u010drtovanja. S svojimi deli pa tudi s pronicljivimi odzivi na aktualno problematiko urejanja prostora je v preteklih desetletjih soustvaril sistem vrednot na podro\u010dju prostorskega na\u010drtovanja, pri \u010demer je dosledno izpostavljal potrebo po objektivni presoji, iskanju alternativ in transparentnosti. Oddelku za krajinsko arhitekturo (takrat \u0161e stolici) se je pridru\u017eil kot strokovni sodelavec na zdaj \u017ee legendarni nalogi Metodologija krajinskega planiranja na primeru Gori\u0161kih Brd. S tem je za\u010drtal svojo strokovno pot, ki je prerasla v \u017eivo in strastno skrb za urejanje prostora. Metode krajinskega planiranja, ki jih je razvijal prav on, se preko t.\u00a0i. varstvenega na\u010drtovanja postale temeljno orodje za na\u010drtovanje prostora. Usklajevanje interesov med varovanjem in razvojem, vgrajeno v odgovorno prostorsko na\u010drtovanje, je opredelil in poimenoval kot “ustvarjalno varstvo”. Ve\u010d \u2026<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Za\u010detniki KA v Sloveniji \u0160tudij krajinske arhitekture je bil pri nas uveden 1972 kot podiplomski in tri leta zatem, 1975, kot redni diplomski univerzitetni \u0161tudij urejanja krajine (1975). Pred tem so bili nekateri vidiki urejanja krajine delno zajeti v \u0161tudij dendrologije, ki ga je na tedanji Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo vodil prof. dr. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1189,"parent":62,"menu_order":2,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-104","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/104","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=104"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/104\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2798,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/104\/revisions\/2798"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/62"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1189"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=104"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}