{"id":1503,"date":"2025-09-30T11:20:48","date_gmt":"2025-09-30T09:20:48","guid":{"rendered":"https:\/\/newdkas.wpm.hehe.si\/?page_id=1503"},"modified":"2025-09-30T11:51:21","modified_gmt":"2025-09-30T09:51:21","slug":"hladna-mesta-za-vroc-planet-pomen-prilagajanja-na-podnebne-spremembe-v-urbanih-obmocjih","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/dkas.si\/en\/aktivnosti\/posveti-in-konference\/hladna-mesta-za-vroc-planet-pomen-prilagajanja-na-podnebne-spremembe-v-urbanih-obmocjih\/","title":{"rendered":"Hladna mesta za vro\u010d planet 2020"},"content":{"rendered":"

Hladna mesta za vro\u010d planet: pomen prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih obmo\u010djih<\/h2>\n

Program posveta Hladna mesta za vro\u010d planet 2020<\/a><\/p>\n

Zbornik – sloven\u0161\u010dina:_Hladna mesta za vro\u010d planet 2020 – SI<\/a><\/p>\n

Zbornik – angle\u0161\u010dina: Hladna mesta za vro\u010d planet 2020 – ANG<\/a><\/p>\n

V \u010detrtek, 15. oktobra, je Dru\u0161tvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) s podporo Ministrstva za okolje in prostor in Mestne ob\u010dine Ljubljana izvedlo spletni strokovni posvet \u00bbHladna mesta za vro\u010d planet: pomen prilagajanja na podnebne spremembe v urbanih obmo\u010djih\u00ab. Ve\u010d kot 200 udele\u017eencev je spremljalo nastop treh uvodni\u010darjev in predstavitve, s katerimi je DKAS sku\u0161al odpreti strokovno razpravo o izzivih, ki jih za prostorsko in urbanisti\u010dno na\u010drtovanje predstavljajo podnebne spremembe.<\/b><\/p>\n

“Nobeno na\u010drtovanje nam ne bo pomagalo, \u010de ne za\u010dnemo ukrepati vsi in to takoj”, se je v razpravi po predstavitvah odzvala na\u0161a prva klimatologinja profesorica dr. Lu\u010dka Kajfe\u017e Bogataj. Pred tem je uvo<\/p>\n

doma nazorno predstavila, kako bo potekalo spreminjanje na\u0161ega okolja pod vplivom podnebnih sprememb in poudarila, da so podnebne spremembe tukaj, da bodo mo\u010dno bodo zaznamovale na\u0161o prihodnost in radikalno spremenile na\u0161e okolje. Posebej je izpostavila tudi podnebne migracije in neizogibno dejstvo, da bo zaradi spreminjanja podnebja veliko ljudi v prihodnosti izgubilo mo\u017enost bivanja v svojih dr\u017eavah in da se moramo tudi na to za\u010deti bolj resno pripravljati ter na\u010drtovati, kje in kako bodo bivali z nami.<\/p>\n

\u010ce povzamemo, se mora prostorsko na\u010drtovanje na nove razmere odzvati, izbolj\u0161ati je treba u\u010dinkovitost na\u010drtovalskih procesov, prenos ukrepov v prakso ter zagotoviti bolj celovito in vklju\u010dujo\u010de na\u010drtovanje. Ko govorimo o celovitosti, govorimo o bolj\u0161em povezovanju med podro\u010dji, obmo\u010dji in fazami na\u010drtovanja. Ko govorimo o vklju\u010devanju govorimo o nujnosti bolj odgovornega sodelovanja med javnimi in zasebnimi akterji v urejanju prostora. Za slovensko prostorsko na\u010drtovanje je spopadanje s podnebnimi spremembami prilo\u017enost, da se posodobi, pove\u010da sposobnost interdisciplinarnega na\u010drtovanja in upravljanja ter vklju\u010dujo\u010dega re\u0161evanja strate\u0161kih in izvedbenih nalog, da se odpre za nove prakse in nove akterje in vzpostavi pogoje za tvorno sodelovanje v polju takti\u010dnega in akcijskega urejanja prostora.<\/p>\n

Vsebino posveta, zbrano v seriji videoposnetkov gostov in govorcev najdete na\u00a0Youtube kanalu DKAS<\/a><\/b>, zbrane povzetke predstavljenih vsebin s posveta, dopolnjene s \u0161tudentskimi grafikami, pa si preberite in oglejte v zborniku posveta (slo) \/ <\/a>(ang).<\/a><\/strong>
\nRaz\u0161irjeno sporo\u010dilo posveta z zaklju\u010dki, ki jih je povzela dr. Maja Simoneti, si preberite v sporo\u010dilu za javnost<\/a>.<\/strong><\/p>\n

Poudarki iz nastopov:<\/b><\/p>\n

Len\u010da Humerca \u0160olar, MOP:\u00a0<\/b>Ni nam treba \u010dakati na svetovne pozive in strategije, ukrepamo lahko sami!<\/p>\n

Ivan Stani\u010d, MOL:\u00a0<\/b>Spreminjamo smer, odgovor je v transdisciplinarni inovativnosti, cilje imamo jasne, to so milenijski cilji trajnostnega razvoja. Ampak ne, mi \u0161e dajemo prednost posameznim vidikom, energetiki, gospodarstvu \u2026 Spremeniti moramo pristope, da bomo dosegli \u010dim ve\u010d ciljev, ne pa da ene zanemarjamo na ra\u010dun drugih. Vztrajajmo, kolegi!<\/p>\n

Lu\u010dka Kajfe\u017e Bogataj, UL BF:<\/b>\u00a0Podnebne spremembe so tukaj, mo\u010dno<\/p>\n

bodo zaznamovale prihodnost in radikalno bodo spremenile na\u0161e okolje. \u010ce ne za\u010dnemo s spremembami \u0161kodljivih navad in praks, bodo vsi ukrepi zaman! Naloga vsakogar in vseh je, da za\u010dnemo ukrepati takoj! \u010cakajo nas velike spremembe!<\/p>\n

Nata\u0161a Atanasova, UL FGG:<\/b>\u00a0Voda je klju\u010dna sestavina okolja in brez upo\u0161tevanja vode ni mo\u017eno u\u010dinkovito na\u010drtovati prilagajanja.<\/p>\n

Anica Sim\u010di\u010d, Gozdarski in\u0161titut Slovenije:<\/b>\u00a0Ve\u010dji ko bo dele\u017e gozdov, manj bo vro\u010de. Ohranjati moraMO vse zelene povr\u0161ine, zelene koridorje in tudi drevesa ter saditi in tudi nova, sploh na obmo\u010djih, ki so se izkazala za posebno vro\u010da.<\/p>\n

 <\/p>\n

Ob 10:40 je bilo prisotnih 244 poslu\u0161alcev<\/b><\/p>\n

Katja Fak, MOL:<\/b>\u00a0MOL strate\u0161ko in podrobno na\u010drtuje razvoj najve\u010dje<\/p>\n

mestne ob\u010dine v duhu prilagajanja na podnebne spremembe \u2013 od OPN do ozelenjevanja nadstre\u0161nic avtobusnih postaj<\/p>\n

Rok Fazarinc:<\/b>\u00a0Tudi brez podnebnih sprememb so urbana obmo\u010dja poplavno ogro\u017eena, ker so vse bolj gosto pozidana.<\/p>\n

Petra Vertelj Nared, LUZ:<\/b>\u00a0Da bi sistem deloval, moramo povezano gledati na delovanje in skrbeti za udejanjanje dolgoro\u010dnih ciljev v praksi \u2026 \u010dim ve\u010d prilagoditev dose\u017eemo v prostorskem na\u010drtovanju, bolj bomo u\u010dinkoviti, ponujati je potrebno alternative za to, da se bo razvoj preusmeril v \u017eelene smeri (npr. potovalne navade).<\/p>\n

Nu\u0161a Britov\u0161ek, LOCUS:<\/b>\u00a0Prostorsko na\u010drtovanje lahko ponudi le del re\u0161itev, pri \u010demer je klju\u010dni izziv, kako prostorske akte izvajati in kako upravljati s prostorom, saj se prostorsko na\u010drtovanje preve\u010dkrat kon\u010da na papirju.<\/p>\n

Andrej Verli\u010d, Krajinski park Tivoli, Ro\u017enik in \u0160i\u0161enski hrib:<\/b> Izkazuje se izjemna potreba po tem prostoru, lahko omenim, da kjer spremljamo \u0161tevilo obiska, se je predvsem v gozdnem delu prostora na nekaterih poteh obisk pove\u010dal celo za faktor 2,5.<\/p>\n

Zala Velkavrh, Prostoro\u017e:<\/b>\u00a0Kako se vro\u010dini izognejo ljudje, ki so prepoznavali vro\u010de to\u010dke? Ena od najbolj zanimivih zadev je ta, da ljudje gredo po dalj\u0161ih poteh, da se aktivno izogibajo ulicam, ki so prevro\u010de, gredo po alternativnih poteh v slu\u017ebo, ali pa to\u010dno poznajo predel in se mu izogibajo ob dolo\u010denih urah, zato spreminjajo urnik, \u010de je to le mogo\u010de.<\/p>\n

Darja Matja\u0161ec, Nejc Florjanc, Biotehni\u0161ka fakulteta:<\/b>\u00a0Ne smemo pozabiti na inkluzivnost zelenih povr\u0161in, dvigovati moramo standarde na podro\u010dju upravljanja mest in njihovega razvoja ter moramo dvigovati standarde z upravljanjem in vzdr\u017eevanjem zelenih povr\u0161in.<\/p>\n

dr. Maja Simoneti, In\u0161titut za politike prostora:<\/b> Za nas je pomembno, da razumemo, da je prostorsko in urbanisti\u010dno na\u010drtovanje neke vrste svojstvena socialna politika – da tu pravzaprav urejamo razmere zato, da se ne podrejo dru\u017ebena razmerja na na\u010din, da bi postalo \u017eivljenje nevzdr\u017eno, da bi nekatere pustili za sabo.<\/p>\n