{"id":1630,"date":"2025-09-30T23:02:30","date_gmt":"2025-09-30T21:02:30","guid":{"rendered":"https:\/\/newdkas.wpm.hehe.si\/?page_id=1630"},"modified":"2025-09-30T23:06:53","modified_gmt":"2025-09-30T21:06:53","slug":"slovenska-krajina-pred-izzivi-prihodnosti","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/dkas.si\/en\/aktivnosti\/posveti-in-konference\/slovenska-krajina-pred-izzivi-prihodnosti\/","title":{"rendered":"Slovenska krajina pred izzivi prihodnosti"},"content":{"rendered":"

Slovenska krajina pred izzivi prihodnosti<\/h2>\n

Program posveta Slovenska krajina pred izzivi prihodnosti<\/a><\/p>\n

DKAS in Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehni\u0161ke fakultete UL sta 7. aprila 2017 v po\u010dastitev 25 – letnice delovanja dru\u0161tva in 70 – letnice delovanja fakultete na Biotehni\u0161ki fakulteti v Ljubljani organizirala strokovni posvet “Slovenska krajina pred izzivi prihodnosti”. Na posvetu se je zbralo ve\u010d kot 150 udele\u017eencev, med njimi veliko \u0161tevilo \u0161tudentov krajinske arhitekture.<\/p>\n

Krajina je kot rezultat \u010dlovekovega delovanja v prostoru tista, v katero se po\u010dasi a vztrajno zapisujejo kultura rabe prostora in odlo\u010ditve dru\u017ebe in posameznikov o razvoju ter oblikujejo za na\u0161 prostor zna\u010dilne podobe in vzorci, ki zaznamujejo prepoznavnost na\u0161ih krajev, okolja in dr\u017eave. Ve\u010dini ljudi krajina morda res nezavedno kroji pogoje bivanja in samoumevno se jim zdi, da de\u017eelo predstavljamo drugim s podobami krajine, ne spra\u0161ujejo pa se o usodah ljudi, ki obdelujejo njive in vinograde, ki vzdr\u017eujejo ceste in hi\u0161e ter o dejavnostih, ki poganjajo razvoj v prostoru. In vendar krajina, s katero se tako radi pona\u0161amo in na katero stavijo \u0161tevilni razvojni programi in dejavnosti, \u0161e zdale\u010d ni samoumevna in trajna dobrina. Krajinskim arhitektom je kompleksnost krajine blizu in zavedamo se, da je njena razvojna vrednost tesno povezana z delovanjem \u0161tevilnih akterjev, ki se morajo med seboj v procesih na\u010drtovanja razvoja nujno uglasiti. \u010cas v katerem dr\u017eava pripravlja novo prostorsko zakonodajo in strategijo prostorskega razvoja se zdi naravnost idealen za razpravo o tem, kako se pravzaprav ustvarja krajino, kdo pri tem sodeluje, kako nam uspeva in kak\u0161ne so prilo\u017enosti za razvoj.<\/em><\/p>\n

Zbrane so pozdravili gostiteljica prof. dr. Mojca Golobi\u010d, prodekanja za podro\u010dje krajinske arhitekture na Biotehni\u0161ki fakulteti, prof. dr. Miha Humar, dekan Biotehni\u0161ke fakultete UL in Jo\u017ee Novak predsednik Dru\u0161tva krajinskih arhitektov Slovenije.<\/p>\n

Prvi del sre\u010danja je bil prilo\u017enost za pregled dela krajinskih arhitektov, tistih, ki so \u017ee dolgo v praksi in mlaj\u0161ih, ki so se preizkusili tudi pri delu v tujini. Svoje delo in poslovne poti so najprej predstavili: Blanka Bartol, Jelena Hladnik, dr. Nata\u0161a Bratina, prof. dr. Ana Ku\u010dan, Suzana Simi\u010d, Ur\u0161ka Kranjc, Stanka in Za\u0161 Brezar. Mlade diplomante pa so predstavljali: Ana Abram, Maj Plemenita\u0161, Ur\u0161a Habi\u010d, Danijel Mohori\u010d, Marja Gazvoda, Tanja \u0160tajdohar, Ana Ogri\u010d in \u017diga Malek.<\/p>\n

V drugem delu so zbrani prisluhnili izhodi\u0161\u010dem za pripravo krajinske politike, ki so jih podali prof. dr. Ivan Maru\u0161i\u010d, doc. dr. Ale\u0161 Mlakar in mag. Jelka Hudoklin. Krajinski arhitekti ocenjujejo, da razmere v Sloveniji kli\u010dejo po tem, da se dose\u017ee \u0161irok dru\u017ebeni konsenz o pomenu celovitega upravljanja s krajino in da se s krajinsko politiko podpre prizadevanja za razvoj slovenske krajine. Profesor Maru\u0161i\u010d je poudaril, da je med mo\u017enostmi za urejanje krajine \u0161e vedno dale\u010d najbolj\u0161e varovalno planiranje kot tisto, ki celovito obravnava na\u010drtovanje razvoja v prostoru. Magister Hudoklinova je predstavila razmere v prostorskem na\u010drtovanju in probleme pri usklajevanju dejavnosti v prostoru. Docent Mlakar je zbrane spomnil, da je stroka o krajinski politiki temeljito razpravljala \u017ee leta 2012 na konferenci ob 40-letnici \u0161tudija krajinske arhitekture v Sloveniji ter zmotno sklepala, da se bodo nove re\u0161itve oblikovale v procesu priprave nove zakonodaje. Ker se to ni zgodilo, mora zdaj ponovno opozoriti na probleme in potrebo po pripravi krajinske politike.<\/p>\n

Posvet se je zaklju\u010dil z okroglo mizo na kateri je dr. Maja Simoneti o razmerah govorila z gosti: mag. Tanjo Strni\u0161a (MKGP), Damjano Pe\u010dnik (Ministrstvo za kulturo), Barbaro Radovan (Direktorat za prostor graditev in stanovanja, MOP), mag. Hrvojem Teom Or\u0161ani\u010dem (Regijski park Kozjansko) in prof. dr. Pavlom Gantarjem (prostorskim sociologom in biv\u0161im ministrom za prostor). Sodelujo\u010di so se strinjali, da je potrebno ustvariti pogoje za bolj\u0161e sodelovanje med podro\u010dji in so po svoje pozdravili prizadevanja krajinskih arhitektov za krajinsko politiko in dialog v urejanju prostora.<\/p>\n

Maja Simoneti in Petra Vertelj Nared<\/p>\n

POSNETEK OKROGLE MIZE\u00a0<\/a>(Avtor: Andra\u017e Poje)<\/p>\n

 <\/p>\n