Urejanje javnega prostora \u2013 dale\u010d od samoumevnega<\/strong><\/p>\nProstori skupnega, \u0161e posebej odprti kot so parki, trgi, dvori\u0161\u010da in igri\u0161\u010da, so v zadnjem desetletju dele\u017eni neverjetne pozornosti. \u0160tevilo novih ureditev in prenov, raziskav in publikacij ka\u017ee, da so na\u010drtovalci, investitorji, raziskovalci in politiki prakti\u010dno povsod po svetu javni odprt prostor sprejeli med osrednje teme svojega delovanja. Razlogov za ta razcvet je veliko in so med sabo nelo\u010dljivo povezani. Urejanje javnega prostora je hkrati dokazovanje mo\u010di in sposobnosti, skrbi za fizi\u010dno in mentalno zdravje prebivalcev in ustvarjanje pogojev za gospodarski razcvet kraja.<\/p>\n
V ozadju vsakega od posameznih na\u010drtov in re\u0161itev je druga\u010dna zgodba in poseben niz razlogov. Pravo gibanje urejanja javnega prostora, ki smo mu pri\u010da pri resni\u010dnih in navideznih potovanjih, pa je ukoreninjeno v vedno bolj prepri\u010dljivih, znanstvenih in empiri\u010dnih, ugotovitvah raziskovalcev o povezavi kakovosti \u017eivljenja s klimatskimi spremembami, varstvom okolja, dalj\u0161anjem \u017eivljenjske dobe, zdravjem prebivalstva z razvojno uspe\u0161nostjo posameznika, skupin, krajev in dr\u017eav. Tekma za \u010dlove\u0161ki in finan\u010dni kapital se je med drugim preselila tudi na javno odprto prizori\u0161\u010de.<\/p>\n
V Sloveniji se velikopoteznemu urejanju javnega prostora \u0161ele privajamo. Ve\u010dina javnih odprtih prostorov je v na\u0161ih naseljih nastala v \u010dasu, ki je skupno in javno obravnaval kot bolj ali manj samoumevno. Ustvarjanje novih ureditev je bilo takrat tako kot tudi vzdr\u017eevanje sprejeto kot potrebno in zato tudi bolj in manj uspe\u0161no izvajano. Matrica javnega odprtega prostora v slovenskih naseljih je bolj ali manj posledica preteklega na\u010drtovanja in urejanja. Dru\u017ebeno ekonomske spremembe so v devetdesetih stanj\u0161ale javno blagajno in preusmerile pozornost od skupnega in javnega k posami\u010dnemu in zasebnemu. Ozave\u0161\u010danje lastni\u0161tva javnemu prostoru v preteklem desetletju \u0161e ni posebej koristilo.<\/p>\n
Nebogljenost pri upravljanju z javnimi ureditvami je zelo prakti\u010dna posledica nekdanje prakse, ki predvsem ni zahtevala zbiranja in tekme argumentov za nove posege in re\u0161itve v javnem odprtem prostoru. V Ljubljani na primer je bila zadnja raziskava o rabi odprtega prostora izdelana leta 1972. Vse od takrat najve\u010dje mesto v Sloveniji nikoli ni temeljito prou\u010dilo, kako me\u0161\u010dani uporabljajo javni odprt prostor.<\/p>\n
Namen organizatorjev mednarodne konference o urejanju javnega odprtega prostora je s pomo\u010djo predavateljev z razli\u010dnimi ozadji zbuditi zanimanje za urejanje javnega prostora iz kar najve\u010d zornih kotov. Zdi se, da je \u010das, v katerem vse ve\u010d slovenskih krajev za\u010denja na\u010drtovati tudi nove ureditve javnih odprtih prostorov, zrel zato, da se prekine s prakso samoumevnosti na\u010drtovanja. Kot lepo ka\u017eejo v zborniku zbrani prispevki se dokazi o vlogi in pomenu javnega prostora nizajo v velikem razponu in iz razli\u010dnih vidikov pritrjujejo na\u010drtovanju od ideje do re\u0161itve v prostoru, od vsakodnevnega utripa pa vse do trenutka, ki kli\u010de po spremembah. Sredstva in delo, ki jih zahteva urejanje vitalnega javnega prostora, dale\u010d presegajo za\u010detno investicijo, zato je treba kot del urejanja predvideti tudi spremljanje stanja, prou\u010devanje potreb, dobro vzdr\u017eevanje, na\u010drtovanje prenove in vklju\u010devanje uporabnikov v iskanje re\u0161itev.<\/p>\n
Maja Simoneti, predsednica<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Odprt javni prostor \/ Public open space Odprti javni prostor: na\u010drtovanje, upravljanje, vzdr\u017eevanje Zbornik predavanj in prispevkov ob mednarodni konferenci – PublicOpenSpace_zbornik Odprt Javni prostor | Public Open Space, 10.-11 april 2008, Ljubljana Strokovni svet konference prof. Catharine Ward Thompson, prof. dr. Ana Ku\u010dan, mag. Maja Simoneti, prof. Janez Ko\u017eelj, dr. Matja\u017e Ur\u0161i\u010d Organizacijski odbor […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1770,"parent":185,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1769","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1769","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1769"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1769\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1776,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1769\/revisions\/1776"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/185"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1770"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1769"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}