{"id":2231,"date":"2025-10-05T12:05:13","date_gmt":"2025-10-05T10:05:13","guid":{"rendered":"https:\/\/newdkas.wpm.hehe.si\/?page_id=2231"},"modified":"2025-10-05T12:05:13","modified_gmt":"2025-10-05T10:05:13","slug":"nagrada-za-zivljenjsko-delo-2002-prof-dusan-ogrin","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/dkas.si\/en\/nagrade\/nagrade-in-priznanja\/nagrada-za-zivljenjsko-delo\/nagrada-za-zivljenjsko-delo-2002-prof-dusan-ogrin\/","title":{"rendered":"Nagrada za \u017eivljenjsko delo 2002: prof. Du\u0161an Ogrin"},"content":{"rendered":"

prof. Du\u0161an Ogrin (2002)<\/h4>\n

\"\"<\/h4>\n

Delo profesorja Ogrina je za stroko urejanja krajine pionirsko in nepogre\u0161ljivo. Krajinski arhitekturi na Slovenskem je utiral pot na podro\u010dju izobra\u017eevanja, prakti\u010dnega strokovnega dela in teoretske misli, prav tu pa mejnike postavlja tudi v svetovnem merilu. Krajinsko arhitekturo, razpeto med naravo in kulturo, strokovno utemeljeno in znotraj filozofskega okvira trdno ume\u0161\u010da na kulturno stran. V svojih teoretskih in prakti\u010dnih delih na podlagi znanj o zakonitostih in procesih v naravi odkriva bistvo krajinske arhitekture in jo opredeljuje kot ve\u010dplastno, prostorsko, funkcionalno in mitolo\u0161ko celovitost.<\/p>\n

Za slovenski prostor je gotovo najpomembnej\u0161e njegovo pedago\u0161ko delo. Po premi\u0161ljenem \u0161tudiju univerzitetnih programov po svetu je \u0161tudij krajinske arhitekture lo\u010dil od pejsa\u017ene dendrologije, kar je bil prvi korak na poti k razvoju izpolnjevanja dru\u017ebenih potreb po kakovostnem na\u010drtovanju in varovanju bivalnega okolja. Ustanovil in vodil je Katedro za krajinsko arhitekturo, jo ontolo\u0161ko lo\u010dil od hortikulture in s sodelavci razvil v Oddelek, kakr\u0161nega poznamo danes. Ustrezno je ocenil potrebe dana\u0161njega \u010dasa in vizionarsko izbiral klju\u010dne vsebine, pomembne za sodobno urejanje prostora. Pod njegovim vodstvom se je krajinska arhitektura razvila v stroko, ki v dinamiki razvoja in varstva ustrezno re\u0161uje vpra\u0161anja prostorskega in socialnega prestrukturiranja. Predvsem po njegovi zaslugi je na\u0161a dru\u017eba dobila strokovnjake, ki s svojim znanjem aktivno prispevajo k dvigovanju kakovosti na\u010drtovanja in varovanja okolja ter nacionalne krajinske dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n

Za nas, krajinske arhitekte, je pomembna zlasti njegova teoreti\u010dna misel, saj nam z njo postavlja temelje delovanja. Njegovo delo, od prvih knjig, namenjenih seznanjanju \u0161ir\u0161e javnosti z delom in poslanstvom krajinske arhitekture, do klju\u010dnih teoreti\u010dnih del, prevedenih v ve\u010d svetovnih jezikov, obsega preko 60 enot in obravnava tako na\u010drtovalsko-oblikovalske vidike kot vidike razvoja in varstva kulturne krajine. Obse\u017enej\u0161i del njegovega dolgoletnega raziskovalnega dela je posve\u010den svetovni vrtno-arhitekturni dedi\u0161\u010dini. Leta 1994 je na podlagi teh raziskovanj pri svetovno znani zalo\u017ebi Thames&Hudson izdal knjigo Vrtna umetnost sveta, ki je hkrati iz\u0161la v angle\u0161\u010dini in kmalu zatem \u0161e v italijan\u0161\u010dini. Ves \u010das skrbi za razvoj strokovnega jezika v sloven\u0161\u010dini, ki mu je prav s to knjigo zastavil ustrezen besednjak.
\nNenazadnje je za nas vse pomemben tudi njegov prakti\u010dni opus, \u010deprav je bilo o njem doslej vedno najmanj govora. S specifi\u010dnim oblikovalskim pristopom, likovno vpetim v modernisti\u010dne tokove, je, tudi preko dela s \u0161tudenti, zaznamoval do zdaj vse generacije krajinskih arhitektov.
\nProfesor Du\u0161an Ogrin je slovel kot zahteven a mojstrski sopotnik na popotovanjih od problema do re\u0161itve. U\u010dil nas je predanosti delu, ki predpostavlja disciplino in spo\u0161tovanje predmeta. Njegovi vzori so na\u0161a dedi\u0161\u010dina.<\/p>\n

O pomenu njegovega dela pri\u010dajo tudi doma\u010da in mednarodna priznanja. Za zasnovo \u0161tudija krajinske arhitekture je dobil kar dve nagradi. Najprej mu je zlato Lenn\u00e9jevo medaljo podelila Goethejeva Fundacija iz Basla, \u010demur je leta 1976 sledilo \u0161e doma\u010de priznanje, Ple\u010dnikova nagrada. Za oblikovanje bro\u0161ure o \u0161tudiju je na Bienalu industrijskega oblikovanja leta 1971 prejel diplomo za grafi\u010dno oblikovanje. Knjigi Vrtna umetnost sveta je leta 1994 sledila Ple\u010dnikova medalja, tej pa leta 2001 za na\u010drtovalski dose\u017eek ponovno Ple\u010dnikova nagrada. Od vseh gotovo najpomembnej\u0161i je Sckellov prstan, nagrada, ki mu jo je leta 1995 za vrhunsko delo na podro\u010dju teorije krajinske arhitekture podelila Bavarska akademija umetnosti.<\/p>\n

Ponosni smo, da se ob 10 obletnici ustanovitve Dru\u0161tva krajinskih arhitektov s podelitvijo nagrade profesorju Ogrinu za \u017eivljenjsko delo lahko pridru\u017eimo seznamu tako uglednih nagrad.<\/p>\n

Nagrado Dru\u0161tva krajinskih arhitektov je profesorju Ogrinu podelila predsednica dru\u0161tva mag. Alenka Kol\u0161ek. Slovesnost je potekala v Tartinijevi hi\u0161i v Piranu v soboto, 9. novembra 2002.<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

prof. Du\u0161an Ogrin (2002) Delo profesorja Ogrina je za stroko urejanja krajine pionirsko in nepogre\u0161ljivo. Krajinski arhitekturi na Slovenskem je utiral pot na podro\u010dju izobra\u017eevanja, prakti\u010dnega strokovnega dela in teoretske misli, prav tu pa mejnike postavlja tudi v svetovnem merilu. Krajinsko arhitekturo, razpeto med naravo in kulturo, strokovno utemeljeno in znotraj filozofskega okvira trdno ume\u0161\u010da […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":0,"parent":203,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-2231","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2231","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2231"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2231\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2232,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/2231\/revisions\/2232"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/203"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2231"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}