\u0160tudij krajinske arhitekture na Univerzi v Ljubljani letos praznuje 50-letnico ustanovitve. Leta 1976 se je za\u010del vpis v redni \u0161tiriletni dodiplomski \u0161tudij, takrat \u0161e poimenovan \u0161tudij urejanja krajine.<\/p>\n
V sklopu 50-letnice Oddelek za krajinsko arhitekturo organizira serijo pogovorov. <\/strong><\/p>\n Dogodke lahko spremljate na dru\u017ebenih omre\u017ejih Instagram<\/a> in Facebook<\/a> ali na spletni strani Oddelka<\/a>.<\/strong><\/p>\n <\/p>\n \u0160tudij krajinske arhitekture je v za\u010detku sedemdesetih let prej\u0161njega stoletja zasnoval profesor Du\u0161an Ogrin (1929\u20132019)<\/b>. Lo\u010dil ga je od hortikulture in dendrologije ter ga oblikoval v samostojen in enovit program na\u010drtovanja krajine na vseh ravneh in v vseh merilih. Prav ta celovitost je \u0161e danes razlikovalna zna\u010dilnost ljubljanske \u0161ole krajinske arhitekture tudi v mednarodnem prostoru.<\/p>\n \u0160tudij urejanja krajine je bil hkrati prvi interdisciplinarni \u0161tudij na Univerzi v Ljubljani (UL). Poleg profesorjev z Biotehni\u0161ke fakultete (UL BF) so program izvajali \u0161e profesorji z drugih fakultet UL in strokovnjaki iz prakse, pri na\u010drtovalskih seminarjih pa so sodelovali tudi gostje iz tujine.<\/p>\n V 20. stoletju se je krajinska arhitektura iz oblikovanja vrtov razvila v poklic, ki razvojne spremembe v prostoru na\u010drtuje z naravo in ne proti njej. To na\u010delo je leta 1964 z naslovom knjige Oblikovati z naravo<\/i> (Design with Nature<\/i>, 1971) utemeljil \u0161kotski krajinski arhitekt Ian McHarg<\/b>, profesor na oddelku za krajinsko arhitekturo pensilvanijske univerze v ZDA.<\/p>\n V slovenskem prostoru je tak\u0161en mejnik leta 1972 postavil mednarodno odmeven simpozij Krajinsko planiranje<\/i>, ki ga je v Ljubljani organiziral prof. Du\u0161an Ogrin. Simpozij je nakazal klju\u010den pomen, ki ga imata na\u010drtovanje rabe zemlji\u0161\u010d in nasploh urejanje prostora za ohranjanje narave, kakovost bivalnega okolja ter nujno varstvo prostora. Na teh novih pogledih je bil zasnovan tudi \u0161tudij krajinske arhitekture na UL BF.<\/p>\n V zadnjih petdesetih letih se je poklic uspe\u0161no uveljavil in odprl vrata raznolikim strokovnim potem. Tako kot pred petdesetimi leti so krajinski arhitekti in arhitektke tudi danes \u2013 v \u010dasu vse ve\u010djega obremenjevanja naravnega okolja ter nara\u0161\u010dajo\u010de skrbi za kakovost bivanja ljudi in obstoj drugih bitij \u2013 pobudniki novih pristopov k varstvu narave. Ti temeljijo predvsem na vklju\u010devanju varstvenih nujnosti v na\u010drtovanje prostora in namenske rabe zemlji\u0161\u010d.<\/p>\n Resni\u010dni okoljski problemi, ki smo jim danes pri\u010da \u0161e toliko bolj, izvirajo prav iz odlo\u010danja o rabi zemlji\u0161\u010d. Re\u0161itve pa se skrivajo v optimizaciji teh odlo\u010ditev za posamezne dejavnosti \u2013 s tehtanjem argumentov za in proti ter z zmo\u017enostjo predvidevanja, kako se bodo te odlo\u010ditve odrazile v prostoru.<\/p>\n Klju\u010dni mehanizem varstva okolja je namre\u010d urejanje prostora, ki presega zgolj rezervatno varstvo, saj je treba naravo in \u010dloveka varovati vselej in povsod. Krajinska arhitektura je zato prevzela vlogo varstvenega na\u010drtovalca prostora nasploh, in ne le krajine. Pri tem sodobne tehnologije omogo\u010dajo:<\/p>\n interaktivno na\u010drtovanje prostora,<\/p>\n<\/li>\n preverjanje na\u010drtovalskih alternativ glede na izbrane dejavnike,<\/p>\n<\/li>\n obte\u017eevanje razli\u010dnih interesov, ki jih na\u010drtovanje usklajuje, kar predstavlja veliko prednost za demokrati\u010dno urejanje prostora.<\/p>\n<\/li>\n<\/ul>\n \u0160tudij usposablja za poklic, ki uspe\u0161no pre\u010di meje med znanostjo, umetnostjo, humanistiko, tehniko in oblikovalskimi ve\u0161\u010dinami. Prav njegova prirojena interdisciplinarnost je dobra popotnica za prihodnost v negotovih \u010dasih velikih dru\u017ebenih in okoljskih sprememb.<\/p>\n V lu\u010di okoljske krize je krajinska arhitektura \u017eivljenjskega pomena za planet in ljudi, kar potrjujejo tako trendi v razvitih dr\u017eavah kot na globalni ravni. Stroka je klju\u010dna za:<\/p>\n ve\u010danje odpornosti mest na negativne posledice podnebnih sprememb (vro\u010dino, su\u0161o, poplave),<\/p>\n<\/li>\n osmi\u0161ljeno prostorsko na\u010drtovanje za prepre\u010devanje nadaljnjega uni\u010denja prostora zaradi vse pogostej\u0161ih naravnih nesre\u010d, povezanih z ekstremnimi vremenskimi pojavi,<\/p>\n<\/li>\n hlajenje mest z zelenjem,<\/p>\n<\/li>\n ohranjanje biotske raznovrstnosti (biodiverzitete),<\/p>\n<\/li>\n ohranjanje stika mestnih prebivalcev z naravo.<\/p>\n<\/li>\n<\/ul>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" \u0160tudij krajinske arhitekture na Univerzi v Ljubljani letos praznuje 50-letnico ustanovitve. Leta 1976 se je za\u010del vpis v redni \u0161tiriletni dodiplomski \u0161tudij, takrat \u0161e poimenovan \u0161tudij urejanja krajine. V sklopu 50-letnice Oddelek za krajinsko arhitekturo organizira serijo pogovorov. Dogodke lahko spremljate na dru\u017ebenih omre\u017ejih Instagram in Facebook ali na spletni strani Oddelka. . Zasnova […]<\/p>\n","protected":false},"author":12,"featured_media":3153,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"class_list":["post-3152","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novice"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3152","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/users\/12"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3152"}],"version-history":[{"count":7,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3152\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3160,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3152\/revisions\/3160"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3153"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3152"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3152"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/en\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3152"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}<\/h3>\n
.<\/span><\/h3>\n
Zasnova in razvoj ljubljanske \u0161ole krajinske arhitekture<\/h3>\n
Od oblikovanja vrtov do krajinskega planiranja<\/h3>\n
Celovito varstvo prostora in sodobne tehnologije<\/h3>\n
\n
Odgovor na podnebno in okoljsko krizo<\/h3>\n
\n