{"id":1455,"date":"2025-09-26T22:32:12","date_gmt":"2025-09-26T20:32:12","guid":{"rendered":"https:\/\/newdkas.wpm.hehe.si\/?page_id=1455"},"modified":"2025-09-26T22:49:56","modified_gmt":"2025-09-26T20:49:56","slug":"krajinska-zasnova-za-zeleni-prehod","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/dkas.si\/fr\/aktivnosti\/posveti-in-konference\/krajinska-zasnova-za-zeleni-prehod\/","title":{"rendered":"Krajinska zasnova za zeleni prehod"},"content":{"rendered":"

Krajinska zasnova za zeleni prehod<\/strong><\/h2>\n

Zlo\u017eenka: Krajinska zasnova – strokovna podlaga za celovitej\u0161e na\u010drtovanje prostora.pdf<\/a><\/p>\n

Dru\u0161tvo krajinskih arhitektov Slovenije (DKAS) je 18.\u00a0maja\u00a02022 organiziralo strokovni posvet \u201cKrajinska zasnova za zeleni prehod\u201d. Namen posveta je bil predstaviti klju\u010dne prostorske izzive zelenega prehoda ter krajinsko zasnovo kot strokovno podlago za njihovo uspe\u0161no naslavljanje.<\/strong><\/p>\n

V sredi\u0161\u010du pozornosti so bile prednosti in prilo\u017enosti krajinske zasnove pri iskanju celostnih prostorskih re\u0161itev. Krajinska zasnova je strokovna podlaga, katere namen je usmerjanje prostorskega razvoja in varstva posameznih obmo\u010dij in uskladitev razli\u010dnih interesov v prostoru, v samem procesu njene izdelave pa je pomembno tudi vklju\u010devanje javnosti.<\/p>\n

Javni posvet, namenjen \u0161ir\u0161i strokovni javnosti s podro\u010dja na\u010drtovanja\u00a0in upravljanja prostora, je potekal v hibridni obliki na Urbanisti\u010dnem in\u0161titutu RS (UIRS) v Ljubljani ter prek spleta. Strokovnega sre\u010danja se je v \u017eivo udele\u017eilo 32 slu\u0161ateljev, prek spletne povezave pa je bilo prisotnih 62 udele\u017eencev – prostorskih na\u010drtovalcev, predstavnikov ob\u010din ter strokovnih in akademskih organizacij ter druge zainteresirane javnosti.<\/p>\n

Po uvodnih nagovorih predsednice DKAS Jane Kozamernik ter mag. Petra Guli\u010da, predstavnika Ministrstva za okolje in prostor (MOP), so sledili trije vsebinski sklopi. V prvem sklopu je mag. Jelka Hudoklin (Acer d.o.o.) izpostavila krajinsko zasnovo kot orodje za uresni\u010devanje krajinske politike Slovenije, dr. Ale\u0161 Mlakar (Prostorsko na\u010drtovanje Ale\u0161 Mlakar s.p.) pa je podrobneje predstavil izhodi\u0161\u010da, vsebino in na\u010din izdelave krajinske zasnove ter publikacijo Priporo\u010dila za izdelavo krajinske zasnove, ki je bila izdelana v letu 2020. V nadaljevanju je g. Gregor Strm\u010dnik, \u017eupan Ob\u010dine Ankaran, predstavil zgodbo ob\u010dine, pri nastanku katere sta imela velik pomen tudi vklju\u010devanje in odnos javnosti do prostora ter njegovega na\u010drtovanja. Arhitektka in prostorska na\u010drtovalka Maja \u0160inigoj (Locus d.o.o.) je nato na primeru ob\u010dine Ankaran predstavila vklju\u010devanje usmeritev krajinske zasnove v ob\u010dinski prostorski na\u010drt in pomen te strokovne podlage pri doseganju vizije prostorskega razvoja ob\u010dine.<\/p>\n

Drug del posveta je bil namenjen predstavitvi aktualnih vsebin zelenega prehoda, ki potrebujejo posebej pozorno strokovno obravnavo. Ga. Karla Jankovi\u010d (LUZ d.d.) je na primeru Ljubljanskega barja in obsavske re\u010dne krajine v Ljubljani izpostavila pomen skrbnega na\u010drtovanja sti\u010dnih obmo\u010djih med pode\u017eeljem in mestom. Ga. Nu\u0161a Britov\u0161ek (Locus d.o.o.) in ga. Sabina Cepu\u0161 (ZaVita) sta na primeru Velike planine, ki je z obiskovalci obremenjeno zavarovano obmo\u010dje, predstavili kompleksnost izzivov pri varstvu in razvoju posebej vrednih obmo\u010dij.
\nPrehranska in energetska samooskrba sta v sredi\u0161\u010du aktualnih dru\u017ebenih in prostorskih izzivov. Dr. Damjana Gantar (UIRS) je predstavila usmeritve za ume\u0161\u010danje kmetijskih objektov v prostor, dr. Tadej Bevk (BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo) pa je podrobno predstavil temo ume\u0161\u010danja objektov za rabo obnovljivih virov energije (OVE), pri \u010demer je opozoril na pasti neusmerjenega in nesistemskega naslavljanja tega izziva in vlogo krajinskih zasnov tako v okviru usmerjanja rab v prostoru, opredeljevanja lokacij in pogojev za OVE, kot tudi z vidika podajanja usmeritev za njihovo na\u010drtovanje ter presojo vplivov na krajino in doseganje \u017eelenega stanja v krajini.<\/p>\n

Zadnji sklop se je osredoto\u010dil na uresni\u010devanje in dodano vrednost krajinske zasnove. G. Miro Kristan (Poso\u0161ki razvojni center) je izpostavil pomen izdelane vizije razvoja in predvsem programa ukrepov za u\u010dinkovito pridobivanje sredstev, dr. Andrej Pompe (Brand Business School) pomen (prostorske) prepoznavnosti v tr\u017eenju, ga. Sa\u0161a Bojc (Delo d.o.o.) pa je predstavila pogled novinarja in zanimanje javnosti za prostorske tematike skozi analizo branosti \u010dasopisnih \u010dlankov z arhitekturno in krajinsko-arhitekturno vsebino.<\/p>\n

V sklepnem delu se je panelna razprava, ki jo je vodila dr. Petra Vertelj Nared (LUZ d.d.), razvila predvsem v smeri nujnega naslavljanja trenutne prostorske problematike in bodo\u010dih izzivov ter iskanja primernih prostorskih re\u0161itev.Pri procesu prostorskega na\u010drtovanja so bistvenega pomena ustrezno opredeljeni strate\u0161ki cilji, na podlagi katerih se oblikujejo scenariji za njihovo doseganje, naloga prostorskih na\u010drtovalcev pa je vrednotenje alternativ z ustreznimi pristopi in orodji. Tekom razprave je bilo izpostavljeno, da pri tem velja posebno pozornost nameniti presojam pri ume\u0161\u010danju objektov za rabo obnovljivih virov energije v prostor, saj bo glede na mo\u010dne pozive k pove\u010devanju energetske samooskrbe treba ukrepati hitro in u\u010dinkovito. Sodelujo\u010di v razpravi so se strinjali, da morajo prostorske re\u0161itve po eni strani odgovarjati na cilje zelenega prehoda, hkrati pa morajo ohranjati kakovost, identiteto in prepoznavnost prostora.<\/p>\n

DKAS je ob dogodku pripravilo tudi zlo\u017eenko \u201cKrajinska zasnova – strokovna podlaga za celovitej\u0161e urejanje prostora\u201d<\/strong>, ki je namenjena ob\u010dinam in splo\u0161ni javnosti.<\/p>\n

Prostorskim na\u010drtovalcem pa bo pri delu v pomo\u010d publikacija Priporo\u010dila za izdelavo krajinske zasnove<\/strong>, ki jo je v letu 2020 izdelal Urbanisti\u010dni in\u0161titut Republike Slovenije (UIRS) v sodelovanju z zunanjim izvajalcem Prostorsko na\u010drtovanje Ale\u0161 Mlakar s.p. (Priporo\u010dila za izdelavo krajinske zasnove (2020); publikacija dosegljiva na spletnih straneh MOP: https:\/\/www.gov.si\/assets\/ministrstva\/MOP\/Dokumenti\/OPN\/priporocila_za_izdelavo_krajinske_zasnove.pdf<\/a>)<\/p>\n

Podporniki posveta \u201cKrajinska zasnova za zeleni prehod\u201d so:<\/em>
\nUrbanisti\u010dni in\u0161titut Republike Slovenije, ACER Novo mesto d.o.o., Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje ter MOGA d.o.o.<\/em><\/p>\n

Posnetek posveta je dostopen na tej povezavi: posnetek posveta Krajinska zasnova za zeleni prehod 2022<\/a><\/p>\n

Zlo\u017eenka posveta je dostopna na povezavi:\u00a0 Krajinska zasnova.pdf<\/a><\/p>\n

Zaradi veliko zanimanja objavljamo tudi prezentacijo Mira Kristana (Poso\u0161ki razvojni center) z naslovom \u00bbUresni\u010devanje vizije in pridobivanje sredstev\u00ab: Predavanje Kristan DKAS posvet KZ 2022<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n