11. strokovna konferenca DKAS
\nLjubljana, 2005<\/p>\n
Prispevki<\/strong><\/p>\n Sanja Traun\u0161ek<\/strong>: Nagovor ob otvoritvi posveta \u00ab\u00a0Pomen strokovnih podlag pri pripravi prostorskih aktov\u00a0\u00bb<\/p>\n prof. dr. Janez Maru\u0161i\u010d<\/strong>: Vloga strokovnih podlag pri zagotavljanju kakovosti prostorskih aktov<\/p>\n prof. dr. Andrej \u010cerne<\/strong>: Stanje in te\u017enje v prostoru kot neposredna podlaga za na\u010drtovanje razvoja v prostoru<\/p>\n Marinka Kone\u010dnik Kunst<\/strong>: Analiza razvojnih mo\u017enosti dejavnosti v prostoru<\/p>\n Ale\u0161 Mlakar<\/strong>: Vklju\u010devanje varstvenih izhodi\u0161\u010d v prostorsko na\u010drtovanje – \u0161tudija ranljivosti prostora<\/p>\n Jelena Hladnik<\/strong>: Usmeritve za izdelavo obveznih strokovnih podlag po ZUreP-1<\/p>\n Dr. Drago Kos<\/strong>: Pogledi na mesto (Pogledi na Ljubljano – ideje o razvoju)<\/p>\n mag. Maja Simoneti, Darja Matja\u0161ec<\/strong>: Savska obre\u010dna krajina – ve\u010dnamenska strokovna podlaga<\/p>\n Karla Jankovi\u010d<\/strong>: Od strokovnih podlag do realizacije v prostoru – Primer Komende<\/p>\n Liljana Jankovi\u010d Grobel\u0161ek<\/strong>: Strokovne podlage za poselitev za strategijo prostorskega razvoja ob\u010dine Ivan\u010dna Gorica<\/p>\n Sa\u0161a Dalla Valle<\/strong>: Morfologija v prostorskih aktih: kje, kdaj, zakaj? Morfolo\u0161ka zgradba naselja kot sestavni del preu\u010devanja razmer v prostoru in izhodi\u0161\u010de za regulacijo v prostorskem aktu (prostorskem planu in PUP)<\/p>\n Jo\u017ee Slak<\/strong>: Evidenca prostorskih rezerv naselja- vez med analizo obstoje\u010dega stanja in alternativami razvoja v strokovnih podlagah s podro\u010dja poselitve<\/p>\n mag. Jelka Hudoklin<\/strong>: Analiza krajine<\/p>\n mag. Zoran Stoji\u010d, doc. dr. Mojca Golobi\u010d<\/strong>: Varstvo pred naravnimi in drugimi nesre\u010dami v prostorskem planiranju<\/p>\n doc. dr. Mojca Golobi\u010d<\/strong>: Strokovne podlage za umestitev vetrnih elektrarn v prostor<\/p>\n Alenka Cof, Franc Jakl, mag. Kre\u0161imir Baki\u010d, prof. dr. Ivan Maru\u0161i\u010d<\/strong>: Strokovne osnove za prostorsko preverjanje koridorja daljnovoda. \u0160tudija Energetska utemeljitev graditve 400 kV daljnovoda Okroglo, Udine\/ Videm.<\/p>\n Sa\u0161a Piano<\/strong>: Strokovne podlage – naro\u010dilo, nate\u010daj ali delavnica? Primerjava razli\u010dnih na\u010dinov izdelave strokovnih podlag za poselitev prostora, dileme izdelovalcev in naro\u010dnikov, dejanska in \u017eelena uporabnost rezultatov.<\/p>\n Uvodnik<\/strong><\/p>\n Dobra strokovna podlaga je tisto delovno orodje, ki zmanj\u0161uje stopnjo nepredvidljivosti pri sprejemanju odlo\u010ditev o razvoju v prostoru. Osnovni namen strokovnih podlag je, da razi\u0161\u010dejo strokovne mo\u017enosti za oblikovanje prostorskih odlo\u010ditev na podlagi usklajevanja gospodarskih, dru\u017ebenih, kulturnih in okoljskih vidikov prostorskega razvoja, in da zagotavljajo strokovno argumentiranost prostorskih odlo\u010ditev. Strokovne osnove sicer niso vedno pogoj za kakovostno na\u010drtovanje, so pa edina mo\u017enost, da kakovost preverjamo in s tem tudi zagotavljamo.<\/p>\n Dobre strokovne podlage morajo postati \u017eelja investitorjev in tistih, ki o razvoju v prostoru v javnem interesu odlo\u010dajo, saj omogo\u010dajo pogoje za izbolj\u0161anje, zagotavljanje kvalitetnih prostorskih re\u0161itev, zaradi njihove ponovljivosti in transparentnosti prispevajo k pospe\u0161itvi re\u0161evanja navzkri\u017enih interesov v postopku priprave prostorskega akta in ustvarjajo primerne osnove za odlo\u010danje. Dobra strokovna podlaga zato ni nikoli predraga in nikoli ne terja preve\u010d \u010dasa.<\/p>\n Strokovna podlaga je analiza, ki se izvede s pomo\u010djo razli\u010dnih na problem naravnanih analiti\u010dnih metod z namenom doseganja strokovnega in transparentnega re\u0161evanja enega ali ve\u010d vpra\u0161anj prostorskega razvoja. Njen namen je analiza pojava ali problema, preteklega, sedanjega in na\u010drtovanega stanja v prostoru, dru\u017ebi, okolju. Rezultati analiz so izhodi\u0161\u010de za sprejemanje odlo\u010ditev o razvoju v prostoru.<\/p>\n Cilj izdelave vsake strokovne podlage je prispevati k razumevanju razmer v prostoru in pripraviti utemeljitve za odlo\u010danje. Za ilustracijo si oglejmo primer odlo\u010ditve, da naj se nek kraj razvija samo \u0161e navznoter, ker je gospodarska prihodnost ob\u010dine v najve\u010dji meri odvisna od varovanja kmetijskih povr\u0161in ter naravne in kulturne dedi\u0161\u010dine v zaledju. Dati prednost notranjemu razvoju naselja pomeni zgo\u0161\u010devati gradnjo. Zato se nam zastavi vpra\u0161anje, kje in pod kak\u0161nimi pogoji se v prihodnosti lahko gradi, spreminja obstoje\u010de bivalne razmere in podobno. Da bi na zastavljena vpra\u0161anja strokovno odgovorili je treba prou\u010diti vsaj:<\/p>\n – razmere v kraju ter ugotoviti \u010dim ve\u010d o potencialnih prostorih za novogradnje na osnovi podatkov o lokaciji, velikosti, komunalni opremljenosti, lastnini in drugih izbranih zna\u010dilnostih nezazidanih povr\u0161in, S pomo\u010djo dobrih strokovnih podlag se dvigne nivo pou\u010denosti o razse\u017enostih posledic neke odlo\u010ditve o prostorskem razvoju ali umestitvi prostorske ureditve v prostor. Kar prispeva k odpiranju mo\u017enosti za vsebinsko razpravo naravnano na problem in odgovorno sprejemanje odlo\u010ditev o prostorskem razvoju s strani ob\u010dinskega sveta in zainteresirane javnosti, ki je vklju\u010dena v proces priprave in sprejemanja prostorskega akta.<\/p>\n Zgodovina nas u\u010di, da je urejanje prostora v najve\u010dji meri povezano prav z dolo\u010danjem razmeroma podrobnih pogojev za razvoj v prostoru. Danes razviti del sveta vpra\u0161anja urejanja prostora re\u0161uje razli\u010dno. Kako podrobno in dosledno se v posamezni dr\u017eavi predpisuje postopke priprave prostorskih na\u010drtov je v najve\u010dji meri odvisno od ob\u010dutljivosti dru\u017ebe za odgovorno urejanje prostora in kakovost stanja v prostoru. Prav stanje v prostoru je kon\u010dni cilj urejanja prostora, ki je osnova za hoteni dru\u017ebeni, gospodarski in okoljski razvoj. Obstajajo dru\u017ebe, ki so tradicionalno nagnjena k predpisovanju pravil. Obstajajo pa tudi dru\u017ebe v katerih na osnovi tradicionalno skrbnega odnosa do prostora in okolja velik del funkcij razli\u010dnih in podrobnih predpisov prevzemajo dru\u017ebeno normirani na\u010dini ravnanja.<\/p>\n \u010clovekov interes po gospodarski rabi prostora izpri\u010duje obziren \u010dlovekov odnos do zate\u010denih naravnih prvin in skozi zgodovino izkazuje strpnost in samoomejevanje, ki bodisi izvira iz \u017eelje po racionalnosti in s tem po kori\u0161\u010danju najbolj ugodnih mo\u017enosti za gospodarsko rabo ali pa iz \u017eelje po ohranitvi prvinske narave, harmoni\u010dne podobe prostora in ohranitvi zanimivih prostorov za vizualno do\u017eivljanje. Dru\u017ebene norme so lahko torej splo\u0161en, v \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni skupnosti sprejet na\u010din ravnanja, ki lahko zadovoljivo nadome\u0161\u010da posebne pravne predpise In omogo\u010da hitrej\u0161e in aktivnej\u0161o odzivanje na probleme. Danes velja, da je kakovost v prostoru nemogo\u010de zagotavljati samo v okviru pravnih instrumentov, saj se samo na podlagi le teh ne zagotavlja kakovost prostorskega na\u010drtovanja in s tem posledi\u010dno kakovost prostora. Vse bolj se utrjuje spoznanje, da ne zado\u0161\u010da samo vedeti, kaj je prav, razpolagati z znanjem in to opredeliti v zakonodajo. Potrebno je razviti dru\u017ebeno zavest o vrednotah prostora, ki daje prednost zgodovinsko razvojnemu pred hipnim, dolgoro\u010dnemu pred kratkoro\u010dnim. Na\u010deloma je zelo pomembno, da se \u010dimve\u010d ljudi zaveda, da je urejen prostor posledica upo\u0161tevanja dolo\u010denih pravil ravnanja in da omejitve, ki izhajajo iz urejanja prostora niso na\u010din za omejevanje razvoja pa\u010d pa stalne spremljevalke razvoja, ki zagotavljajo trajno kakovost okolja, funkcij in podob. V takih razmerah lahko pri\u010dakujemo, da bodo v poteku priprav izdelane vse potrebne strokovne podlage, v ustreznem obsegu in kakovosti, ker bodo to pri\u010dakovali, potrebovali, udele\u017eeni v proces sprejemanja odlo\u010ditev. Ker stanje v prostoru zanima \u0161irok krog razli\u010dnih udele\u017eencev je poskrbljeno za to, da bodo odlo\u010ditve dobro argumentirane, trajnostno naravnane in zadovoljive z vidika naj\u0161ir\u0161e javnosti.<\/p>\n V Sloveniji smo z izdelavo strokovnih podlag kot podpornega gradiva za sprejemanje najbolj\u0161ih mo\u017enih razvojnih odlo\u010ditev praviloma vedno dobro lovili duh \u010dasa in dru\u017ebenih potreb na\u0161ega okolja. Glede na razmere v prostoru in na\u010din sprejemanja odlo\u010ditev o razvoju se prostorski na\u010drtovalci zana\u0161amo na to, da se bo naj\u0161ir\u0161a javnost, upravljavci s prostorom kot tudi investitorji zavzeli za na\u010drtno in premi\u0161ljeno rabo prostora. Prostorski na\u010drtovalci vemo, da so strokovne podlage delo, ki mu \u010das nikoli ne bo vzel veljave in to ne glede na to ali so strokovne podlage obvezna sestavina priprave prostorskih aktov ali zgolj delo, s katerim se odlo\u010ditve podkrepi s podatki ali se zavaruje pred sprejemanjem \u0161kodljivih odlo\u010ditev. Najsi se imenujejo tako, ali druga\u010de, strokovna gradiva, ki omogo\u010dajo odlo\u010danje z bolj\u0161im predvidevanjem posledic, bodo vedno ostala jedro kakovostnega prostorsko na\u010drtovalskega dela.<\/p>\n Maja Simoneti<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Pomen strokovnih podlag pri pripravi prostorskih aktov 11. strokovna konferenca DKAS Ljubljana, 2005 Prispevki Sanja Traun\u0161ek: Nagovor ob otvoritvi posveta \u00ab\u00a0Pomen strokovnih podlag pri pripravi prostorskih aktov\u00a0\u00bb prof. dr. Janez Maru\u0161i\u010d: Vloga strokovnih podlag pri zagotavljanju kakovosti prostorskih aktov prof. dr. Andrej \u010cerne: Stanje in te\u017enje v prostoru kot neposredna podlaga za na\u010drtovanje razvoja v […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":185,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1780","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1780","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1780"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1780\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1781,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1780\/revisions\/1781"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/185"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1780"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n– zna\u010dilnosti obstoje\u010dega grajenega tkiva ter oceniti razvojni potencial, ki se ponuja skozi prenovo grajenega tkiva,
\n– odnos prebivalcev do prostorskih zna\u010dilnosti njihovega okolja in na\u010drtovanih sprememb.<\/p>\n