Predgovor v zborniku<\/strong><\/p>\nPretekla leta so zaznamovala \u0161tevilne spremembe na gospodarskem, dru\u017ebenem, okoljskem in prostorskem podro\u010dju.
\nPove\u010dano zanimanje za krajino, njen razvoj in varstvo, je danes v Evropi postala ena od vodilnih tem. Krajina kot \u017eivljenjski, bivalni in do\u017eivljajski prostor v mestih in na pode\u017eelju postaja pomembna sestavina lokalne identitete. Za mnoge je evropsko pode\u017eelje najbolj pomembna kulturna dedi\u0161\u010dina, ki se je ustvarjala skozi \u0161tevilne generacije in stoletja dolgo. Evropska krajinska konvencija, ki jo je pripravil Svet Evrope, je najbolj o\u010diten izraz takega \u010dutenja in izraz zaskrbljenosti za izgubo krajinske dedi\u0161\u010dine.<\/p>\n
Globalizacija postavlja pred prostorske na\u010drtovalce in s tem krajinske arhitekte povsem nove prostorske zahteve in vpra\u0161anja. Zato je treba vzpodbuditi razvoj sodobnega prostorskega na\u010drtovanja, ki bo omogo\u010dal iskanje pravih odgovorov na razvojne izzive. Prostorski na\u010drtovalci morajo iskati strokovne in kakovostne odgovore na vse kompleksnej\u0161e prostorsko razvojne probleme, skrbeti za demokratizacijo prostorskega na\u010drtovanja in vklju\u010devanje javnosti.<\/p>\n
V vseh evropskih dr\u017eavah poudarjajo pomen sistemati\u010dnega, odgovornega in interdisciplinarnega prou\u010devanja ter smotrnega urejanja prostora, usmerjanja procesov urbanizacije, na\u010drtovanja racionalne rabe tal, aktivnega varstva krajine ter drugih vidikov gospodarjenja s prostorom kot ene od temeljnih, a omejenih dobrin v smeri doseganja vzdr\u017enega prostorskega razvoja. V splo\u0161nem se je dvignila odzivnost javnosti za vpra\u0161anja okolja ter s tem zanimanje ter ob\u010dutljivost za kulturo prostora v naj\u0161ir\u0161em pomenu te besede. Krajina je postala pomemben pojem v zavesti \u0161ir\u0161e, ne zgolj kulturne in okoljsko bolj zavedne javnosti. Danes so se pojmi, kot so varstvo kulturne krajine, ohranjanje narave, biotska raznovrstnost, vzdr\u017een razvoj in krajinska raznovrstnost, uveljavili kot pomembna na\u010dela sodobnih dru\u017eb in kot vodila pri odlo\u010ditvah o rabi in poseganju v prostor.<\/p>\n
Krajinska arhitektura je mlada stroka, ki si svojo vlogo v urejanju prostora \u0161e utrjuje. Zanima nas, koliko je pri vsem tem vloga krajinskega arhitekta posebna, zna\u010dilna zanj in koliko in kako univerzalna, prostorsko na\u010drtovalska. Krajinska arhitektura lahko v \u010dasu intenzivne preobrazbe prostora in sprememb prostorske in druge zakonodaje pridobi nove razse\u017enosti in pove\u010da ugled dejavnosti krajinske arhitekture s svojim znanjem, profesionalnim delovanjem do stopnje, ko bo izkazana potrebnost delovanja stroke v \u0161ir\u0161i dru\u017ebi.<\/p>\n
Najpogostej\u0161a opredelitev krajinske arhitekture kot discipline je njeno ume\u0161\u010danje med ohranjanje narave in varstvo kulture dedi\u0161\u010dine. V resnici pa gre za vsakokratno varovalno planiranje oziroma ustvarjalno varstvo in razvoj, ki skrbi za varovanje obstoje\u010dega in po drugi strani prispeva k ustreznej\u0161i umestitvi novih rab prostora. Krajinska arhitektura izhaja iz prostora in se vanj ne ume\u0161\u010da od zunaj, na neodvisen na\u010din. Krajinska arhitektura ima tudi svojo materialno plat; odvisna je od izvajalskih in finan\u010dnih razmer svojega \u010dasa. Ta pri nas krajinski arhitekturi trenutno ni naklonjen, zamisli je kar lepo \u0161tevilo, realizacij pa \u017eal zelo malo. Na podro\u010dju krajinskega planiranja dr\u017eavnih in ob\u010dinskih planov ter na\u010drtovanja prostorskih ureditev dr\u017eavnega pomena je realizacij nekaj ve\u010d, vendar se le te navadno ne odslikavajo v konkretnih prostorskih ureditvah.<\/p>\n
Evropska krajinska konvencija pomeni pomembno izhodi\u0161\u010de za uveljavljanje krajinske arhitekture kot stroke, ki je razvila ustrezna orodja za prostorsko na\u010drtovanje in urejanje prostora. Krajinska arhitektura mora izkoristiti prilo\u017enost in pokazati, kako je mogo\u010de cilje, ki si jih zastavlja sodobna Evropa na tem podro\u010dju, dose\u010di. Pomemben cilj krajinskega na\u010drtovanja je ustvarjanje kakovostne krajine in s tem kakovostnega prostora. Vrednote prostora je treba obravnavati kot sestavino prostora, v katerem \u017eivimo in ga uporabljamo.<\/p>\n
Dejstvo pa je, da je preobrazba krajine pri\u010dakovana, vendar se zastavlja vpra\u0161anje, ali je tudi na\u010drtovana? Potrebna je u\u010dinkovita politika ravnanja s prostorom, usklajeno delovanje razli\u010dnih prostorskih akterjev, ki bo preseglo na\u010drtovanje razvoja in varstva posameznega resorja.
\nZ namenom iskanja odgovora na aktualna dogajanja na podro\u010dju urejanja prostora in \u0161ir\u0161e dru\u017ebe Dru\u0161tvo krajinskih arhitektov Slovenije odpira skupaj z drugimi zainteresiranimi razpravo o vlogi in delu krajinske arhitekture v dru\u017ebi prihodnosti. S tem v zvezi je nujen pogled v preteklost, sedanjost in prihodnost krajinske arhitekture. Strokovna konferenca skupaj z razstavo in okroglo mizo je prilo\u017enost, da po dalj\u0161em obdobju stroka slovenski javnosti predstavi razpon in domet. Namen razstave je pokazati, da krajinska arhitektura na Slovenskem zmore dati \u010dasu primeren na\u010drtovalski prispevek h kulturnemu bogatenju dru\u017ebe.<\/p>\n
K razpravi na strokovni konferenci in okrogli mizi smo povabili strokovnjake z razli\u010dnih delovnih podro\u010dij, ki bodo sku\u0161ali celovito osvetliti posamezna podro\u010dja, ter prispevati k oblikovanju jasnej\u0161e predstave o vlogi krajinskega arhitekta v dru\u017ebi prihodnosti. Razpravljajo\u010di na prireditvi bodo, s pogledom v preteklost, sedanjost in prihodnost krajinske arhitekture, osvetlili posamezna obdobja in podro\u010dja dela ter sooblikovali predstavo o vlogi stroke, pomenu krajinske arhitekture v urejanju prostora in dru\u017ebi nasploh.
\nZahvaljujemo se vsem, ki ste delovali pri pripravi izhodi\u0161\u010d za to sre\u010danje, vsem, ki ste sre\u010danje obogatili s prispevki kot tudi vsem, ki ste se odzvali vabilu in se udele\u017eili razstave, strokovne konference in okrogle mize ter sodelovali v razpravah ter seveda vsem sponzorjem, ki so doprinesli k izvedbi vseh dogodkov v mesecu januarju 2004.<\/p>\n
Jelena Hladnik<\/p>\n
Zbornik lahko naro\u010dite na\u00a0info@dkas.si<\/a> \/ cena 8,35 EUR.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Krajinska arhitektura med danes in jutri 10. strokovna konferenca DKAS Ljubljana, oktober 2004 Zbornik Krajinska arhitektura med danes in jutri – prve strani Organizacijski odbor Jelena Hladnik, mag. Maja Simoneti, doc. dr. Ana Ku\u010dan, Andrej Strgar Prispevki prof. dr. Ivan Maru\u0161i\u010d: Prihodnost krajinske arhitekture – evropski pogled prof. mag. Vladimir Braco Mu\u0161i\u010d: Slovenska prostorska praksa […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":185,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1793","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1793","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1793"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1793\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1800,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1793\/revisions\/1800"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/185"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1793"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}