Zbornik: Globalscape – prve strani<\/a><\/p>\n <\/p>\n
Organizacija
\n<\/strong>Oddelek za krajinsko arhitekturo<\/strong>, Biotehni\u0161ka fakulteta, Univerza v Ljubljani
\nDru\u0161tvo krajinskih arhitektov Slovenije<\/strong><\/p>\n\u010castno predsedstvo konference
\n<\/strong>Janez Kopa\u010d<\/strong>, minister za okolje, prostor in energijo
\nIvan Maru\u0161i\u010d<\/strong>, Univerza v Ljubljani<\/p>\nMednarodni programski odbor
\n<\/strong>Du\u0161an Ogrin<\/strong>, \u010dastni predsednik programskega odbora, Univerza v Ljubllani
\nIvan Maru\u0161i\u010d<\/strong>, predsednik programskega odbora, Univerza v Llubljani
\nDiedrich Bruns<\/strong>, Univerza Kassel, Kassel, Nern\u010dija
\nErik Skarback<\/strong>, \u0160vedska univerza za agrukulturne znanosti, Alnarp, Svedska
\nCarl Steinitz<\/strong>, Harvardova univerza, Cambridge, ZDA
\nCatharine Ward Thompson<\/strong>, Univerza Heriot-Watt, Edinburgh, Velika Britanija<\/p>\nOrganizacijski odbor
\n<\/strong>Jo\u017ee Novak<\/strong>, \u010dastni predsednik organizacijskega odbora, Dr\u017eavni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor
\nTanja Simoni\u010d<\/strong>, predsednica organizacijskega odbora, Univerza v Ljubljani
\nDavorin Gazvoda<\/strong>, Univerza v Ljubljani
\nAlenka Kol\u0161ek<\/strong>, Dru\u0161tvo krajinskih arhitektov Slovenije
\nSa\u0161a Piano<\/strong>, Dru\u0161tvo krajinskih arhitektov Slovenije<\/p>\nPrispevki<\/strong><\/p>\nMaru\u0161i\u010d Ivan<\/strong>: Krajinsko planiranje v dobi globalizacije
\nKol\u0161ek Alenka<\/strong>: 10. obletnica Dru\u0161tva kralinskih arhifektov Slovenije<\/p>\nV DOBI GLOBALIZACIJE: VIZIJE<\/strong>
\nNovak Jo\u017ee<\/strong>: Krajinsko na\u010drtovanje – institucije – globalizacija
\nOgrin Du\u0161an<\/strong>: Ali ima krajinska identiteta prihodnost v globaliziranern svetu?
\nSfeinitz Carl<\/strong>: Kraiinsko planiranje: Lokalno? Regionalno? Globalno?
\nVroom Meto<\/strong>: Krajinsko planiranje: ekologija, etika in estetika
\nBruun Magne<\/strong>: Gorski svet Evrope – radost ali \u017ealost?<\/p>\nV DOBI GLOBALIZACIJE: SPREMEMBE IN IZZIVI<\/strong>
\nStiles Richard<\/strong>: Spremljanje pristopov h krajinski preobrazbi: planiranje, participacija in prepri\u010devanj
\nWard Thompson Catharine, Scott Myers Margaret, Bell Simon, Aspinall Peter, Findlay Catherine<\/strong>: Novi krajinski vzorci in lokalne identitete: javno zaznavanje krajine ‘doma’
\nTakeuchi Kazuhiko<\/strong>: Integracija globalnih in lokalnih okollskih strategij v krajinskem planiranju
\nBruns Diedrich<\/strong>: Sprerninjaio\u010di se pomeni krajine
\nMaru\u0161i\u010d Ivan<\/strong>: Globalizacija: Nov izziv v krajinskem planiranju<\/p>\nVARSTVO NARAVE KOT GLOBALNA VREDNOTA<\/strong>
\nPe\u010dar \u010crtomir, Zorman Toma\u017e, Debevec-Gerjevi\u010d Vanja<\/strong>: Park Skocjanske jame: Vizije
\nKolar-Planin\u0161i\u010d Vesna<\/strong>: Globalizacilski procesi v varstvu narave v lu\u010di pribli\u017eevanja Evropski Uniji
\nBricelj Mitja<\/strong>: Globalizacija in vodni viri
\nHladnik Jelena<\/strong>: Pode\u017eelje v Strategiji prosforskega razvoja Slovenije<\/p>\nKRAJINSKO PfANIRANJE: RAZVOJ DEIAVNOSTI<\/strong>
\nSk\u00e4rb\u00e4ck Erik<\/strong>: Novi temelji za krajinsko planiranje
\nDrury Paul<\/strong>: Krajina, kulturna dedi\u0161\u010dina in Svet Evrope
\nFilor Seamus<\/strong>: Krajinsko planiranje takrat in danes: primerjava metodologij leta 1970 in 2002 v isti subregiji
\nMurray John<\/strong>: Regionalno planiranje gozdarjenja na Skotskem z GIS testnim primerom
\nYu Kongjian<\/strong>: Varnostni vzorci kot pristop v krajinskem ploniranju z dvema aplikacijama
\nTrop Tamar, Amir Shaul<\/strong>: Osnovni pristopi v varstvu narave: mednarodne izku\u0161nje
\nProminski Martin<\/strong>: Preve\u010d zemIje<\/p>\nMETODOLOGIJA: PRILO\u017dNOSTI<\/strong>
\nvon Haaren Christina<\/strong>: Potenciali za uporabo in prednosti novih tehnologij v krajinskem planiranju
\nVan Lammeren Ron, Clerc Victor, Kramer Henk, Ligtenberg Arend<\/strong>: Navidezna resni\u010dnost v procesu krajinskega oblikovanja
\nIsaacs Ray<\/strong>: Na\u010drtovanje urbane kulturne krajine: ideje in izku\u0161nje iz vzhodne Nem\u010dije
\nKu\u010dan Ana, Mu\u0161i\u010d Vladimir Braco<\/strong>: Od suburbanizacije do urbanosti
\nHaustein Nicole: Prilo\u017enosti za krajinsko in okoljsko planiranje v kontekstu dana\u0161nje evropske zakonodaje
\nPfefferkorn Wolfgang<\/strong>: Alpe 2020: regionalni razvoj in preobrazba kulturne krajine
\nHladnik David<\/strong>: Ocena raznovrstnosti krajinske zgradbe na Slovenskem
\nLilieholm Robert J., Edwards Thomas C. Jr., Toth Richard E.<\/strong>: Razli\u010dice scenarijev bodo\u010dega razvoja kalifornijske pu\u0161\u010dave Mojave: presoja vplivov razvoja na regionalno biotsko raznovrstnost
\nEdwards Thomas C. Jr., Lilieholm Robert J., Toth Richard E.<\/strong>: Razli\u010dice scenarijev bodo\u010dega razvoja Wasatch Front v Utahu: ugotavljanje klju\u010dnih obmo\u010dij za varstvo odprtega prosfora<\/p>\nSODELOVANJE JAVNOSTI IN VREDNOTE<\/strong>
\nGolobi\u010d Mojca<\/strong>: Krajina prihodnosti v rokah javnosti, na\u010drtovalcev ali prepu\u0161\u010dena spontanim procesom
\nBohnef Iris<\/strong>: Nov izziv za krajinske planerje: vklju\u010devanje socialnih vidikov
\nKos Drago, Simoneti Maja<\/strong>: Odprimo urejanje prostora: razvojne prilo\u017enosti odpiranja prostora civilni dru\u017ebi
\nButula Sonja<\/strong>: Med globalizirano zakonodajo in resni\u010dno vklju\u010denostjo javnosti
\nSimoni\u010d Tanja<\/strong>: Nova okoljska paradigrna in globalizacija okoljskih vrednot<\/p>\nKRAJINSKA KULTURA IN IDENTlTETA<\/strong>
\nJorgensen Karsten, Stabel Anne-Mete<\/strong>: Krajina in pripovedovanje zgodb
\nVan den Toorn Martin<\/strong>: Iskanje lepote v sodobnih urejanih krajinah
\nGhersi Adriana<\/strong>: Prod globalni krajini: krajinska arhitektura v varovanju in spodbujanju lokalnih ali regionalnih identitet
\nKobler Andrej, Pirnat Janez, Poga\u010dnik Andrej<\/strong>: Kvantitativno prostorsko modeliranje za oceno vizualnoestetskega vidika zara\u0161\u010dajo\u010de se negozdne kultume krajine v JZ Sloveniji<\/p>\nUvodnik v zborniku<\/strong><\/p>\nKRAJINSKO PLANIRANJE V DOBI GLOBALIZACIJE<\/strong><\/p>\nMineva 30 let, kar je leta 1972 v Ljubljani potekala mednarodna konferenca z naslovom Krajinsko planiranje. Od takrat je bilo organiziranih ve\u010d podobnih konferenc v \u0161tevilnih krajih Evrope in krajinsko planiranje je dobilo nove razse\u017enosti. Medtem je tudi krajina sama postala pomemben pojem v zavesti \u0161ir\u0161e, ne zgolj kulturne in okoljsko bolj zavedne javnosti. Pred 30. leti je le malokdo razpravljal o krajini kot pomembnem dejstvu \u010dlovekovega okolja. Danes se kmetijske politike \u0161tevilnih de\u017eel, vklju\u010dno Slovenije, sklicujejo na varstvo kulturne krajine kot enega njihovih osrednjih ciljev. K temu \u0161tejejo danes tudi prizadevanja za ohranjanje narave. Za ohranjanje narave si ne prizadevamo ve\u010d zgolj in samo znotraj posameznih iz prostorskega razvoja izlo\u010denih obmo\u010dij – parkov in rezervatov, temve\u010d tudi v kulturni, od \u010dloveka preoblikovani krajini. V zadnjih desetletjih so se pojmi, kot so biotska raznovrstnost, vzdr\u017een ali sonaraven ali trajnosten razvoj, krajinska raznovrstnost, ki so bill pred 30 leti \u00ab\u00a0zaprti\u00a0\u00bb v znanstvena okolja, uveljavili kot pomembna na\u010dela sodobnih dru\u017eb in kot vodila pri odlo\u010ditvah o rabi in poseganju v prostor.<\/p>\n
Pode\u017eelje kot \u017eivljenjski, bivalni in hkrati do\u017eivljajski prostor nosijo mnoge lokalne skupnosti s sabo kot zgodovinski spomin. Od to prihaja krajina in pode\u017eelje v zavest prebivalcev kot pomembna sestavina lokalne identitete. Mogo\u010de je ta zavest \u0161e posebno poudarjena med Evropejci. Za mnoge je evropsko pode\u017eelje sploh najbolj pomembna kulturna dedi\u0161\u010dina, ker pravijo, da so jo ustvarjali domala vsi in skozi \u0161tevilne generacije in stoletja dolgo.<\/p>\n
Evropska krajinska konvencija, ki jo je pripravil Svet Evrope, je najbolj o\u010diten izraz takega \u010dutenja. Pomembno je, kako se je ta konvencija sorazmerno hitro uveljavila in do\u017eivela zelo ugoden odziv v vseh evropskih de\u017eelah. Podpisnica konvencije je tudi Slovenija, kar jo obvezuje k njenemu izvajanju. Krajinska konvencija poudarja krajino kot pojem, ki ne vklju\u010duje samo obmo\u010dij, ki so spoznana kot izjemna, vidno privla\u010dna in ki imajo pomembne potenciale za turizem, temve\u010d vklju\u010duje tudi \u00ab\u00a0vsakdanje\u00a0\u00bb krajine, ki pa so zato \u0161e toliko bolj pomembne kot bivalni in proizvodni prostor in hkrati prostor \u00ab\u00a0preostankov\u00a0\u00bb narave. V teh krajinah lahko najve\u010d naredimo prav za varstvo tega, kar v kulturnih krajinah cenimo najbolj, harmoni\u010den preplet kulturnega in naravnega, ki pa je hkrati vedno druga\u010den, vedno lokalno pogojen v svojem vsakokrat enkratnem izrazu. S tem je hkrati temelj, na katerem si vedno na novo zgradimo lastno lokalno pripadnost, s katero se poistovetimo, v kateri vedno na novo prepoznavamo \u00ab\u00a0duha kraja\u00a0\u00bb.<\/p>\n
Evropska krajinska konvencija je hkrati tudi izraz zaskrbljenosti za izgubo tako dedi\u0161\u010dine kot lokalne enkratnosti v evropskih krajinah. Gro\u017enje kakovostim evropskih krajin prihajajo s strani mnogih procesov, ki ozna\u010dujejo sodobnost in za katere se je uveljavil skupni izraz – globalizacija. Odpiranje svetovnih trgov ne samo tehni\u010dnih, temve\u010d tudi kmetijskih proizvodov, velika mobilnost Ijudi in idej, hitro globalno uvajanje inovacij in tehnolo\u0161kih izbolj\u0161av ima posreden in tudi neposreden vpliv na spreminjanje fizi\u010dnega prostora, toda tudi duhovnega prostora. V slednjem se fizi\u010dni proctor navsezadnje \u00ab\u00a0fermentira\u00a0\u00bb v stanje zavesti, v posameznikova in dru\u017ebena stali\u0161\u010da in do\u017eivljajska zadovoljstva ali nezadovoljstva. Spremembe v krajini, na pode\u017eelju in v naravno bolj ohranjenih obmo\u010djih je torej treba gledati kot na svojevrsten izraz svetovnih procesov – ekonomskih, kulturnih in duhovnih procesov.<\/p>\n
Konferenca Krajinsko planiranje v dobi globalizacije naj bi osvetlila vse te probleme sodobnega prostorskega razvoja zunajmestnega prostora. Pri tem ni mogo\u010de obravnavati prostora in procesov v njem, ne da bi osvetlili tudi na\u010dine prepoznavanja, na\u010dine presojanja in na\u010dine urejanja tega prostora. Krajinsko planiranje je morda tista na\u010drtovalna disciplina, ki najbolj intenzivno od vseh prostorsko na\u010drtovalnih disciplin povezuje analiti\u010den pristop k prostoru z ustvarjalnim naporom iskanja pravih odgovorov na razvojne izzive. Zato se razprava o globalizacijskih procesih in njihovih posledicah v krajini ne more omejiti na vzroke in posledice. Razprava o tem mora vklju\u010diti tudi probleme same stroke, strokovnega dela, metod in tehnik analize in na\u010drtovanja prostora. Od tod misel, da bi konferenca poleg splo\u0161ne razprave o samih procesih v prostoru in njihovih pomenih odprla tudi razpravo o \u0161tirih sklopih problemov, ki bolj neposredno zadevajo krajinsko planiranje kot prostorsko na\u010drtovalno dejavnost.<\/p>\n
prof. dr. Ivan Maru\u0161i\u010d<\/strong>, predsednik programskega odbora Mednarodne znansrvene konference Krajinsko planiranje v dobi globalizacije<\/p>\n10. OBLETNICA DRU\u0160TVA KRAJINSKIH ARHITEKTOV SLOVENIJE<\/strong><\/p>\nDru\u0161tvo krajinskih arhitektov Slovenije praznuje letos desetletnico obstoja. Navada je, da se ob obletnicah ozremo nazaj in naredimo pregled svojega dela.<\/p>\n
Strokovno zdru\u017eenje krajinskih arhitektov je od preprostih za\u010detkov leta 1992 z aktivnim in prizadevnim, pa tudi z odmevnirn delom, v slovenskem prostoru pridobilo opazno veljavo in prepoznavnost. Od skromnega za\u010detka z desetimi \u010dlani leta 1992 je do letos dru\u0161tvo naraslo na 82 registriranih \u010dlanov.<\/p>\n
Strokovnjaki, zdru\u017eeni v dru\u0161tvu, so v primerjavi s stanovskimi dru\u0161tvi urbanistov in arhitektov mnogo manj\u0161a dru\u017ebena skupina, pa vendar je v svojem delovanju in v prodornosti idej, vpra\u0161anj in problemov, ki jih odpira in re\u0161uje, izredno vitalna. Ustvarjalno, kriti\u010dno, v\u010dasih tudi polemi\u010dno spremlja dogajanja v prostoru ter se odziva na spremembe, ki jih do\u017eivlja dru\u017eba v mladi dr\u017eavi, z njo pa tudi slovenska krajina.<\/p>\n
V svoji desetletni zgodovini so \u010dlani dru\u0161tva, \u0161e posebej pa prizadevni \u010dlani upravnih odborov, organizirali vrsto dorna\u010dih in mednarodnih konferenc s spremljajo\u010dimi zborniki, ki so obravnavali aktualne teme urejanja krajine. Na\u010deli so tudi ob\u010dutljivo, vendar nujno temo strokovne in osebne etike ter sprejeli lastni eti\u010dni kodeks.<\/p>\n
Aktivno vlogo je dru\u0161tvo odigralo tudi v procesu sprejemanja novih prostorskih in gradbenih zakonov, dejavno pa sodeluje tudi v In\u017eenirski zbornici Slovenije ter s stanovskima dru\u0161tvoma v njenem okviru. \u010clani so z uspe\u0161no udele\u017ebo na mnogih nate\u010dajih, s svojo publicisti\u010dno dejavnostjo in s popularizacijo stroke pripomogli k prepoznavnosti krajinske arhitekture v Sloveniji, delujejo pa tudi izven njenih meja. Za svoje projekte so prejeli ve\u010d vidnej\u0161ih nagrad.<\/p>\n
Dru\u0161tvo gradijo Ijudje, zato ob obletnici ne morem mimo zahvale svojim predhodnikom, predsednikom dru\u0161tva, ki so vsak po svoje pripomogli k njegovemu razvoju in uspe\u0161nemu delovanju. Seveda gre zahvala tudi vsem tistim \u010dlanom, ki so dejavno in predano sodelovali pri dru\u0161tvenem delu. Vsem \u010dlanom pa \u017eelim \u010dim ve\u010d poguma, znanja in odlo\u010dnosti pri nadaljnem delu ter izzivih, ki \u010dakajo dru\u0161tvo v naslednjih letih. Seveda pa stremimo vedno naprej, zastavljamo si nove naloge.<\/p>\n
mag. Alenka Kol\u0161ek<\/p>\n
Zbornik lahko naro\u010dite na\u00a0info@dkas.si<\/a>\u00a0\/ cena 8,35 EUR<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Globalscape International conference on landscape planning: Landscape planning in the era of globalisation Krajinsko planiranje v dobi globalizacije mednarodna znanstvena konferenca Portoro\u017e, Slovenija \/ 8. – 10. november 2002 Zbornik: Globalscape – prve strani Organizacija Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehni\u0161ka fakulteta, Univerza v Ljubljani Dru\u0161tvo krajinskih arhitektov Slovenije \u010castno predsedstvo konference Janez Kopa\u010d, minister […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":185,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1803","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1803","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1803"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1803\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1811,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1803\/revisions\/1811"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/185"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1803"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}