{"id":1823,"date":"2025-10-01T14:59:31","date_gmt":"2025-10-01T12:59:31","guid":{"rendered":"https:\/\/newdkas.wpm.hehe.si\/?page_id=1823"},"modified":"2025-10-01T14:59:57","modified_gmt":"2025-10-01T12:59:57","slug":"narava-v-mestu-med-nacrtovanim-in-spontanim","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/dkas.si\/fr\/aktivnosti\/posveti-in-konference\/narava-v-mestu-med-nacrtovanim-in-spontanim\/","title":{"rendered":"Narava v mestu \/ med na\u010drtovanim in spontanim"},"content":{"rendered":"

Narava v mestu \/ med na\u010drtovanim in spontanim<\/h2>\n

7. redna konferenca DKAS
\nLjubljana, oktober 2000<\/p>\n

Zbornik: Narava v mestu – prve strani<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Organizacijski odbor
\n<\/strong>Blanka Bartol, mag. Ale\u0161 Bizjak, doc. dr. Davor Gazvoda, Jelena Hladnik, mag. Jelka Hudoklin, Karla Jankovi\u010d, mag. Alenka Kol\u0161ek, Suzana Korun, Barbara Mlakar, Rado Romih, mag. Maja Simoneti, mag. Ina \u0160uklje, Maja Vodnik<\/strong><\/p>\n

Prispevki<\/strong><\/p>\n

prof. Catharine Ward Thompson<\/strong>: What Is Natural About A City? An Exploration Of Precise Plans, Fuzzy Frameworks And Loose-Fit Landscapes
\nprof. dr. Marko Poli\u010d<\/strong>: Izku\u0161nja narave v mestu
\ndoc. dr. Drago Kos<\/strong>: Narava v mestu: nostalgija in pragmatizem
\ndr. Boris Kry\u0161tufek<\/strong>: Naravni sistemi v \u00ab\u00a0nenaravnem\u00a0\u00bb okolju – ekosistemi v urbanem svetu
\nprof. dr. Ivan Maru\u0161i\u010d<\/strong>: Mesto in narava – gotovost in negotovost
\nprof. Dipl.-Ing. Reinhard Grebe<\/strong>: Development Of Landscape Planning In Germany Between 1950 And 2000
\nJelena Hladnik<\/strong>: Narava v mestu kot element prostorskega plana
\ndoc. dr. Davor Gazvoda<\/strong>: Pojem naravnega v oblikovani mestni krajini
\nmag. Ina \u0160uklje Erjavec<\/strong>: Narava v mesto ali mesto v naravi, med odnosom in na\u010drtovanjem
\nmag. Alenka Kol\u0161ek<\/strong>: Mestno zelenje kot kulturna dedi\u0161\u010dina
\nBarbara Goli\u010dnik<\/strong>: Podoba narave v mestu
\nizr. prof. dr. Matja\u017e Miko\u0161, Iztok Kav\u010di\u010d<\/strong>: Vodotoki kot del naravne krajine v urbanem prostoru
\nmag. Marta Vahtar<\/strong>: Kamni\u0161ka Bistrica kot rekreacijska os regije?
\ndoc. dr. Ana Ku\u010dan<\/strong>: Zeleni sistem – zamisel in praksa
\nmag. Jelka Hudoklin<\/strong>: \u0160kocjanski zatok – naravni rezervat v mestu
\nAle\u0161 Kopriv\u0161ek<\/strong>: Okoljevarstvena presoja urbanisti\u010dnega na\u010drta kot instrument za\u0161\u010dite narave v mestu
\nPrimo\u017e Ile\u0161i\u010d<\/strong>: Ekonomsko vrednotenje vplivov linijskih infrastrukturnih posegov na socialne funkcije primestnih gozdov
\nGreta Jagodi\u010d<\/strong>: Nekateri vidiki zara\u0161\u010danja v mestu – pojav alergijskih bolezni
\ndr. Ciril Kru\u0161nik<\/strong>: Teze za predavanje na Ljubljanici
\ndr. Janez Pirnat<\/strong>: Razvoj urbanega gozdarstva v Sloveniji<\/p>\n

Predgovor v zborniku<\/strong><\/p>\n

Narava je bila in ostaja del mesta. Najsi bo njena prisotnost na\u010drtovana ali spontana, posledica zavestnih odlo\u010ditev ali zgolj razvoja na dolo\u010deni lokaciji, nenehna rast mest narave ni izrinila iz urbanega tkiva. Narava je v mestih prisotna v razli\u010dnih oblikah mestnega zelenja: mestnih parkih, drevoredih, zgodovinskih vrtovih, zelenicah, pa tudi vrti\u010dkih in vrtovih na stre\u0161nih terasah. Narava so pionirske in specialisti\u010dne rastlinske in \u017eivalske vrste, ki kljubujejo v pogojih grajenega okolja in kar je najpomembneje, narava je tudi \u010dlovek. Prav zato je kljub zna\u010dilni sili procesov rasti in obnavljanja uveljavitev narave v nadzorovanih mestnih krajinah v prvi vrsti odvisna od \u010dlovekovega odnosa do narave.<\/p>\n

Razvojna povezanost \u010dloveka z naravo se ohranja v njegovi potrebi po stiku z naravo. Ta potreba je skrajno neoprijemljiva in se zadovoljuje izrazito individualno. V javnomnenjskih raziskavah so najbolje sprejeta obmo\u010dja varne, predvidljive narave, torej urejeno mestno zelenje. Oblikovane mestne krajine, \u0161e zlasti mestne zelene povr\u0161ine kot celota ali pa s svojimi posameznimi krajinskimi prvinami, v urbanem prostoru delujejo kot okolje za zadovoljevanje \u010dlovekove potrebe po stiku z naravo. Znotraj teh prostorov pa mestni prebivalci nenehno i\u0161\u010dejo nove, \u0161e bolj neposredne stike z naravo, ki jih morajo skladno s poudarjanjem strpnosti in razumevanja druga\u010dnosti upo\u0161tevati tako mestni politiki kot na\u010drtovalci.
\nMestne krajine kot zaklju\u010deni prostorski sklopi, pa tudi posamezne krajinske prvine, so se v razvoju izkazale kot pomembne strukturne prvine mestnega prostora s funkcijami oblikovanja in \u010dlenjenja ter kot nosilci identitete in kvalitete bivalnega okolja. Razli\u010dne funkcije, ki se odvijajo v mestnem odprtem prostoru, ne glede na stopnjo naravnosti in prisotnosti naravnih prvin v njem, so bile dodaten mo\u010dan razlog, da se je v urbanisti\u010dnem na\u010drtovanju nedvoumno uveljavilo prepri\u010danje o nujnosti dolgoro\u010dnega na\u010drtovanja mestne krajine. S tem, ko so v zadnjih letih v urbanisti\u010dno teorijo in prakso na\u010drtovanja mestne krajine za\u010dela vstopati \u0161e spoznanja iz ekologije, je mestna krajina dobila \u0161e bolj prepoznavno vlogo narave v mestu, njeno na\u010drtovanje pa je postala ena od klju\u010dnih nalog sodobnega urbanizma.<\/p>\n

Veliko slovenskih mest je po tujih zgledih zastavilo na-\u010drtovanje sistema zelenih povr\u0161in in opredelilo mestno krajino kot neizbe\u017eno vsebino celovitega urejanja mesta. Pri tem je narava, prvinska ali oblikovana, povezala v sistem ekolo\u0161kih in socialnih na\u010del tako zadovoljevanje \u010dlovekovih potreb, kot zagotavljanje delovanja naravnih sistemov. Spremenil in izbolj\u0161al se je proces urbanisti\u010dnega na\u010drtovanja, kakovostnej\u0161i mestni prostor, obogaten z novimi prvinami mestnega zelenja, pa je posledi\u010dno pomenil tudi rast cen mestnih zemlji\u0161\u010d.<\/p>\n

Proces uveljavljanja avtonomije mestne krajine, mestnih zelenih povr\u0161in, drevoredov, vodotokov, zelenic, parkov, vrti\u010dkov in drugih prvin mestnega odprtega prostora, ki je nujen pogoj za sodelovanje in enakovredno vlogo mestnih krajin v urbanisti\u010dnem na\u010drtovanju, \u0161e ni kon\u010dan. Vpra\u0161anjem o pomenu narave za \u010dloveka, o potrebah, ki se zadovoljujejo v dolo\u010denih pogojih in o vlogi pri oblikovanju in \u010dlenjenju mestnega prostora se pridru\u017eujejo vedno nova. Javnomnenjska prepoznava pomena narave je nezadostna za uravnavanje prostorskega razvoja. Hkrati ko je na\u010drtovanje mestne krajine v javnem interesu in dolgoro\u010dna planska sestavina, je v vsakodnevni praksi prostorskega urejanja prepogosto brez ustreznega zastopnika podrejeno posameznim razvojnim interesom in neozave\u0161\u010denim investitorjem. Da bi mestne krajine v mestu za\u017eivele v okviru zelenega sistema in opravljale pripisane jim funkcije, moramo na\u010drtovalci posedovati \u010dim ve\u010d zelo razli\u010dnih znanj s podro\u010dja prepoznavanja njihovih osnovnih zna\u010dilnosti in sposobnosti. \u0160e ve\u010d. Zelo pomembno je, da ta znanja z nami deli kar naj\u0161ir\u0161i krog me\u0161\u010danov, \u010dlanov mestne uprave, drugih prosto-rskih na\u010drtovalcev in nosilcev razvoja. Leto\u0161nje sre\u010danje je nastajalo prav v upanju, da bodo posamezni pogledi na vlogo in pomen narave v mestu prispevali tudi k skupni skrbi za njeno ohranjanje in razvoj.<\/p>\n

mag. Maja Simoneti<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Narava v mestu \/ med na\u010drtovanim in spontanim 7. redna konferenca DKAS Ljubljana, oktober 2000 Zbornik: Narava v mestu – prve strani   Organizacijski odbor Blanka Bartol, mag. Ale\u0161 Bizjak, doc. dr. Davor Gazvoda, Jelena Hladnik, mag. Jelka Hudoklin, Karla Jankovi\u010d, mag. Alenka Kol\u0161ek, Suzana Korun, Barbara Mlakar, Rado Romih, mag. Maja Simoneti, mag. Ina […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":185,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1823","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1823","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1823"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1823\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1826,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1823\/revisions\/1826"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/185"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1823"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}