Predgovor v zborniku<\/strong><\/p>\nPove\u010dano zanimanje za kulturno krajino, predvsem njeno varstvo, je danes v Evropi tako reko\u010d modna tema in ka\u017ee, da bo postala ena od svetovnih tem. Skrb za varstvo krajine sama po sebi seveda ni novost. Primeri take zaskrbljenosti segajo nazaj v 19. in celo v 18. stoletje. Pogozdovanje slovenskega Krasa, \u010de vzamemo nam najbli\u017eji primer, je prav vzor\u010den primer takratne zaskrbljnosti za kulturno krajino. Vzpodbujeno od pustinjskega videza kamnitih kra\u0161kih goli\u010dav je pogozdovanje Krasa pomenilo zavesten poseg v spreminjanje podobe krajine. Kra\u0161ke goli\u010dave naj bi bile znak popolnega razvrednotenja nekdanjih krasnih gozdov, ki naj bi Krasu dali ime, kot je z naivno etimolo\u0161ko razlago sku\u0161al Ljudevit Dimic, eden tedanjih pospe\u0161evalcev pogozdovanja Krasa, prepri\u010dati Ijudi o koristnosti pogozdovanja. Pravi vzrok za pogozdovanje Krasa gotovo ni bil videz gole in puste pokrajine, ki se je ohranila v svoji brezupni podobi, kot je Kras opisoval znameniti geograf in ekonomist Czoernig. Vzrok bi raje iskali v slabi izrabljenosti kra\u0161kih zemIji\u0161\u010d, ki bi, pogozdena, dajala tedaj vse bolj iskano surovino – les za gradbeni\u0161tvo, rudarstvo in industrijo. Pobudo za pogozdovanje Krasa je vendarle dala dr\u017eavna oblast.<\/p>\n
Zgodba o pogozdovanju Krasa se zdi kar ustrezna metafora tudi za dana\u0161nja prizadevanja za varstvo krajine. Ob najbolj temeljni opredelitvi je vzrok za zaskrbljenost enak. Gre za nezadovoljstvo s stanjem v kulturni krajini in za nezadovoljstvo z usmerjenostjo procesov. Ti namre\u010d vodijo v stanja, ki jih imamo za manj sprejemljiva. Ker dana\u0161nja zaskrbljenost ne izhaja iz nezadovoljstva s posameznim krajinskim pojavom in ni niti povezana samo z dolo\u010denim geografskim prostorom, je neposrednih vzrokov mnogo ve\u010d. Ob ustrezni posplo\u0161itvi bi jih lahko uvrstili v dve skupini: poenostavljanje krajinskega ekosistema in izguba kulturnih sestavin krajine ali, kot bi lahko druga\u010de opredelili, zaskrbljenost za izgubo naravnih osnov in zaskrbIjenost za izgubo kulturnih vrednot. Oba procesa sta v najve\u010dji meri posledica sprememb v sodobnih kmetijskih pridelovalnih postopkih in v spreminjanju oblik \u017eivljenja na pode\u017eelju.<\/p>\n
V mnogih za kmetijstvo ugodnih obmo\u010djih Evrope intenziviranje proizvodnih postopkov vodi do pomembnih sprememb prostora, ki ne samo spreminjajo videz kulturne krajine, temve\u010d predvsem pomembno siroma\u0161ijo njene naravne osnove. Zna\u010dilnost razvoja sodobnih kmetijskih tehnologij je, da te\u017eijo k vse popolnej\u0161emu izlo\u010danju vpliva nepredvidljivih naravnih dejavnikov na pridelavo. Sodobno semenarstvo in selekcija v \u017eivinoreji pomembno pove\u010dujeta genetsko homogenost kmetijskih rastlin in doma\u010dih \u017eivali. Na samih pridelovalnih zemlji\u0161\u010dih razvoj tehnologij vodi k popolnemu izlo\u010danju \u0161e zadnjih ostankov pestrosti krajinskega ekosistema – plevelov in \u0161kodljivcev. Pove\u010duje se velikost homogenih populacij: vse ve\u010dje so pridelovalne enote – njive in pa\u0161niki, vse ve\u010dje so \u010drede \u017eivali. Odvisnost od naravne sposobnosti zemlji\u0161\u010da postaja vse manj\u0161a, vse ve\u010d hranil, snovi in energije se v pridelovalni sistem vna\u0161a od zunaj, vse ve\u010d biomase se iz sistema odna\u0161a.<\/p>\n
Sodobni razvoj agrikulture v veliki meri spreminja tudi njen kulturni zna\u010daj, ne samo neposredno s spreminjanjem videza, s spreminjanjem morfolo\u0161kih zna\u010dilnosti kulturne krajine, temve\u010d tudi z ru\u0161enjem ustreznega sozvo\u010dja med naravo in \u010dlovekovim delovanjem v krajini.<\/p>\n
Ni\u010d manj\u0161i vzrok za zaskrbljenost, morda celo pomembnej\u0161i, je izguba kulturnega zna\u010daja mnogih evropskih krajin zaradi umika kmetijstva in vra\u010danja narave, procesa, ki mu na splo\u0161no pravimo zara\u0161\u010danje krajine. Tu imamo opraviti celo s pomembnej\u0161im, kvalitativnim preskokom v sami krajini. Po Formanu in Godronu bi rekli, da gre za prehod iz obdelovane v upravljano ali velikokrat kar neposredno v naravno krajino. Narava lahko v mnogih obmo\u010djih Evrope povsem izni\u010di kulturne krajinske vrednote ali, kot Donadieu opisuje pomen kulturne krajine kot dedi\u0161\u010dine in pri\u010devanja evropske preteklosti, lahko izni\u010di viden zapis dela in naporov ve\u010dine prebivalcev Evrope. Ob tem procesu vra\u010danja narave je tudi dru\u017ebeni vidik nadvse pomemben. Nekdanja poseljena ruralna obmo\u010dja se praznijo, propada tudi stavbna dedi\u0161\u010dina, izginja pomenska plast kulturne krajine s toponimi in celotnimi zgodbami, povezanimi s prostorom, obi\u010daji in vso nematerialno dedi\u0161\u010dino, to je tisto dedi\u0161\u010dino, katere ohranjanje zagotavlja samo prisotnost Ijudi v posameznih krajinskih obmo\u010djih.<\/p>\n
Ob vsem tem pa ni nepomembno, da se je v splo\u0161nem dvignila senzibilnost javnosti za vpra\u0161anja okolja, tudi njegovega videza, in nasploh senzibilnost za kulturo prostora v naj\u0161ir\u0161em pomenu te besedne zveze. Zaskrbljenost ni zgolj posledica materialnih premislekov, kot je to vendarle bilo v primeru pogozdovanja Krasa. Je tudi, \u010de \u017ee ne predvsem, \u010disto kulturni pojav. Dana\u0161nji \u010dlovek je v ve\u010dji meri osvobojen skrbi za materiaIni obstoj, kakovost \u017eivljenja se vse bolj meri v mnogovrstnosti izbir, med katerimi so kulturne mo\u010dno poudarjene.<\/p>\n
Kak\u0161na je vloga krajinskih arhitektov pri vsem tem? Na to vpra\u0161anje naj bi pomagalo odgovoriti tudi to posvetovanje.<\/p>\n
prof. dr. Ivan Maru\u0161i\u010d<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kulturna krajina v dinamiki razvoja in varstva 6. letno sre\u010danje DKAS Portoro\u017e, november 1999 Zbornik: Kulturna krajina v dinamiki razvoja in varstva – prve_strani Organizacijski odbor prof. Du\u0161an Ogrin, doc. dr. Ana Ku\u010dan, Barbara Mlakar, mag. Ale\u0161 Bizjak, Karla Jankovi\u010d, mag. Vesna Kolar Planin\u0161i\u010d, Maja Vodnik, mag. Maja Simoneti Prispevki Pojmovna in vsebinska izhodi\u0161\u010da prof. […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1836,"parent":185,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1834","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1834","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1834"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1834\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1841,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1834\/revisions\/1841"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/185"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1836"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1834"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}