{"id":1844,"date":"2025-10-01T15:31:42","date_gmt":"2025-10-01T13:31:42","guid":{"rendered":"https:\/\/newdkas.wpm.hehe.si\/?page_id=1844"},"modified":"2025-10-01T15:31:42","modified_gmt":"2025-10-01T13:31:42","slug":"voda-raba-varovanje-oblikovanje","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/dkas.si\/fr\/aktivnosti\/posveti-in-konference\/voda-raba-varovanje-oblikovanje\/","title":{"rendered":"Voda - raba, varovanje, oblikovanje"},"content":{"rendered":"

Voda – raba, varovanje, oblikovanje<\/strong><\/h2>\n

5. letno sre\u010danje DKAS
\n\u010cate\u017e, november 1998<\/p>\n

Zbornik: Voda – raba, varovanje, oblikovanje – prve strani<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Organizacijski odbor<\/strong>
\nmag. Marko Prem, Ale\u0161 Bizjak, mag. Maja Simoneti, asist. dr. Ana Ku\u010dan, Mateja Dole\u017eal, Miran Vatovec<\/strong><\/p>\n

Prispevki<\/strong><\/p>\n

V zborniku zbrane strokovne razprave in pogledi predstavljajo probleme vode kot naravnega vira in prostorsko na\u010drtovalske kategorije. V prvem delu predstavljajo aktualna vpra\u0161anja vklju\u010devanja vodno – gospodarskih izhodi\u0161\u010d v prostorski plan dr\u017eave, princip trajnostnega na\u010drtovanja, mo\u017ene na\u010dine urejanja vodotokov in povodij, valorizacijo vodotokov za potrebe naravne dedi\u0161\u010dine. Poseben sklop prispevkov obravnava vodo v mestu kot naravno entiteto in oblikovalsko prvino, probleme urejanja, vzdr\u017eevanja in prakse \u017eivljenja z vodo, v naravni in oblikovani pojavnosti. Obalni prostor slovenskega primorja kot posebno ranljivo obmo\u010dje navzkri\u017eja interesov prispevki obravnavajo predvsem v smislu integralnega pristopa k na\u010drtovanju iz vidika trajnostnega razvoja in strpne uskladitve raznorodnih interesov. Najve\u010dji deI problemov povezujejo nasprotja, ki jih povzro\u010da raba v naravnem okolju voda. Prispevki iz tega tematskega sklopa opozarjajo na upo\u0161tevanje naravnih zna\u010dilnosti, na\u010dela trajnosti temu in temu prilagojene posege.<\/p>\n

UREJANJE VODA<\/strong>
\nFranci Steinman<\/strong>: Osnovne naloge na podro\u010dju gospodarjenja z vodami
\nJanez Maru\u0161i\u010d<\/strong>: Voda v pojavnosti krajine
\nRonald Bass<\/strong>: Environmental Assessments Of Water Management Plans And Programs: Lessons From California
\nMarta Vahtar, Boris Kompare Franci Steinman, Primo\u017e Banovec, Helena Matoz<\/strong>: Priprava vodnogospodarskih vsebin za vklju\u010devanje v sistem prostorskega planiranja na nivoju dr\u017eave
\nLidija Globevnik<\/strong>: Integracija vodnogospodarskega na\u010drtovanja in prostorskega planiranja
\nJelena Hladnik<\/strong>: Vodni in obvodni prostor kot del integralnega prostorskega urejanja
\nIztok Kav\u010di\u010d<\/strong>: Nekateri primeri vodnogospodarskih ureditev in urejanja vodotokov
\nNata\u0161a Bratina Jurkovi\u010d<\/strong>: Varstvo voda v okviru varstva narave<\/p>\n

VODA V MESTU<\/strong>
\nDavorin Gazvoda<\/strong>: Vsebinski in prostorski kontekst vodnih pojavov v mestu
\nMarta Vahtar, Boris Kompare<\/strong>: Odvajanje vode v urbanih okoljih: tehni\u010dni problem za vodarje in oblikovalski izziv za krajinske arhitekte
\nIna \u0160uklje Erjavec<\/strong>: \u017divljenje z vodo: od Toyame do Ljubljane
\nMaja Simoneti<\/strong>: REKA V MESTU – Predstavitev aplikativno-raziskovalnega projekta: Ureditev re\u010dnega prostora Ljubljanice od Barja do izliva v Savo<\/p>\n

MORJE<\/strong>
\nSlavko Mezek<\/strong>: Koncept integralnega upravljanja z obalnim obmo\u010djem
\nRobert Turk<\/strong>: Vpra\u0161anja varovanja obalnega (obre\u017enega) pasu
\nDejan Planko<\/strong>: Konfliktne situacije na slovenski obali kot posledica razvoja masovnega turizma<\/p>\n

KOEKSISTENCA RABA : NARAVA<\/strong>
\nAle\u0161 Bizjak<\/strong>: Vidiki urejanja in vrednotenja vodotokov in re\u010dnih koridorjev
\nStanka De\u0161nik, Alenka Dogar<\/strong>: Gramoznice – ustvarjene vodne povr\u0161ine
\nSvetozar Poli\u010d<\/strong>: Ekolo\u0161ka sanacija onesna\u017eevanja s pcb – polikloriranimi bifenili; primer reke Krupe
\nTja\u0161a Bulc, Alenka \u0160ajn Slak, Danijel Vrhov\u0161ek<\/strong>: S sonaravnimi in umetnimi mo\u010dvirji (rastlinske \u010distilne naprave) do \u010distega okolja
\nMartina Zupan<\/strong>: Upo\u0161tevanje podatkov monitoringa okolja pri odlo\u010ditvah o posegih v okolje
\nNata\u0161a Smolar, Danijel Vrhov\u0161ek<\/strong>: Izku\u0161nje pri aplikaciji ekolo\u0161ko sprejemljivega pretoka v Sloveniji
\nDa\u0161a Zabric, Meta Pov\u017e<\/strong>: Prehodi za vodne orgaivizme in varstvo enodnevnic (Ephemeroptera) in rib (Pisces) – primer HE Moste<\/p>\n

Predgovor v zborniku<\/strong><\/p>\n

Leto\u0161njemu izboru teme strokovnega sre\u010danje Dru\u0161tva krajinskih arhitektov je botrovalo dvoje. Posebna pozornost, ki je namenjena vodi na mendarodnem nivoju in se izkazuje tudi v Agendi 21, Donavski konvenciji, Konvenciji o varovanju Sredozemlja, Svet Evrope – konferenca CEMAT, pri katerih sodeluje tudi Slovenija. Razen tega je pa je voda kot del krajine, kot arhetip in oblikovalska prvina izziv in problem na\u0161i in mnogim sorodnim strokam. Zbrani prispevki in razprave predstavljajo ve\u010dplastnost naravnega vira, katerega uporabnost opredeljuje posege v njegove naravne pojavne oblike kot tudi ne\u0161tete oblikovalske mo\u017enosti. Omejenost naravnega vira in njegov strate\u0161ki pomen za \u017eivljenje sta temeljno vodilo urejanju, varovanju in trajnemu gospodarjenju z vodami. Razumevanje vode v njenih pojavnih oblikah, njenem odzivanju na posege in rabe in njeni povezanosti v ekolo\u0161ki sistem pa je osnova na\u010drtovanja posegov v vodna okolja, ne glede na raven na\u010drtovanja in merilo posega. Razprave v \u0161tirih vsebinskih sklopih naj bi presegle ozke strokovne pristojnosti krajinske arhitketure in tako pokazale na potrebno interdisciplinarno sodelovanje in razumevanje pri re\u0161evanju problemov.<\/p>\n

Sklop urejanje voda uvaja profesor dr. Steinman, dr\u017eavni sekretar za vode, ki predstavlja stanje in prednostne naloge za zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z vodami. Osnovne naloge celostnega vodnega gospodarstva so zdravo vodno okolje, prepre\u010devanje obdobij pomanjkanja vode in zmanj\u0161evanje ogro\u017eenosti pred vodami.<\/p>\n

V nasprotju s prevladujo\u010dim na\u010dinom obravnave vode kot enega najpomembnej\u0161ih vodnih virov razlaga profesor dr. Maru\u0161i\u010d v svojem besedilu, ka\u017ee vodo v krajini prepoznavati v njenih ne\u0161tetih pojavnih oblikah, ki niso samo prostorske entitete in objekti eti\u010dnega odnosa, temve\u010d tudi izhodi\u0161\u010da za razvojne, spreminjevalne posege v prostor.<\/p>\n

Velike in kompleksne izku\u0161nje s presojami vodnogospodarskih planov in programov iz Kalifornije predstavlja profesor Bass ter spodbuja vse, ki dvomijo v strate\u0161ke okoljske presoje, naj prou\u010dijo kalifornijske izku\u0161nje in se sarni prepri\u010dajo o o\u010ditnih prednostih okoljske presoje planov in programov.<\/p>\n

0 pripravi vodnogospodarskih vsebin za vklju\u010devanje v sistem prostorskega planiranja na nivoju dr\u017eave pi\u0161ejo v svojem prispevku mag. Vahtarjeva, dr. Kompare, prof. dr. Steinman, Banovec in Matozova. Podajajo poskus de\u00acfinicije glavnih vodnogospodarskih aktivnosti, ki morajo najti svoje mesto in primerno predstavitev v prostorskem planu RS.<\/p>\n

Mag. Globevnikova v svojem besedilu predstavlja zakonska izhodi\u0161\u010da, trende in aktivnosti na podro\u010dju na\u010drtovanja v vodnem gospodarstvu. Predstavi koncept izdeIave vodnogospodarskega na\u010drta povodij, vsebine in rezultate.<\/p>\n

Predlog sistemskih re\u0161itev za vzdr\u017een razvoj vodnega in obvodnega prostora, pravi Hladnikova z Urada za prostorsko planiranje RS, mora vklju\u010devati vsa sodobna spoznanja o nujnosti ohranjanja naravnih procesov, naravnih in kulturnih vrednot kot tudi vzdr\u017enega zadovoljevanja potreb \u010dloveka po vodi. Razmere na podro\u010dju zakonodaje so \u0161e odprte razpravam o vklju\u010devanju sodobnih tokov urejanja vodnega in obvodnega prostora v zakonodajo in sektorske in prostorske dokumente.<\/p>\n

Kav\u010di\u010d predstavlja nekatere primere sonaravnega urejanja vodotokov, ki posku\u0161a enakovredno in so\u010dasno s hidrolo\u0161kimi zahtevami upo\u0161tevati tudi druge vidike urejanja vodotokov, ekolo\u0161ke, krajinske, sociolo\u0161ke. Pri tem lo\u010di ohranjanje vodotokov v primeru najvrednej\u0161ih naravnih odsekov in renaturacijo kot sonaravno preoblikovanje \u017ee spremenjenih vodnih odsekov in vodotokov.<\/p>\n

Hidrolo\u0161ka naravna dedi\u0161\u010dina se na osnovi meril opredeljuje v Sektorju za varstvo narave Uprave RS za varstvo narave, kar opisuje Bratina Jurkovi\u010deva in ovr\u017ee pomislek o nevarnosti, da bi se zaradi razmeroma velike ohranjenosti narave v Sloveniji kot dedi\u0161\u010dina opredelilo veliko \u0161tevilo vodotokov. Kot razlaga, \u0161tevilni posegi v vodna telesa in obvodno krajino vodijo do degradacij, ki bistveno zmanj\u0161ujejo izbor.<\/p>\n

Sklop voda v mestu predstavlja naravno entiteto, njeno privla\u010dnost za rabe in programe iz razli\u010dnih vidikov. Dr. Gazvoda v svojem prispevku na konkretnih primerih slabega stanja vodnih motivov v Ljubljani opozarja na nujnost vsebinskega in prostorskega (urbanega) konteksta, ki dolo\u010data lokacijo, tip, u\u010dinkovitost pojavljanja v prostoru ter brezhibno obratovanje raznovrstnih vodnih motivov.<\/p>\n

Mag. Vahtarjeva in doc. dr. Kompare podajata pregled razvoja urbane odvodnje in probleme, s katerimi se sre\u010duje urbana odvodnja v okviru celostnega gospodarjenja s povodji. Novej\u0161i pristopi se vra\u010dajo k naravnim izhodi\u0161\u010dem, zadr\u017eevanju in ponikanju na mestu nastanka.<\/p>\n

Vpra\u0161anje vode v mestu je v na\u010drtovalskih krogih obi\u010dajno skr\u010deno na pojma \u00ab\u00a0reka in fontana\u00a0\u00bb. Mag. \u0160uklje Erjav\u010deva v svojem prispevku razmi\u0161lja o potrebi po celovitej\u0161em pogledu na to problematiko in opozarja na nove mo\u017enosti ustvarjalnega delovanja na tem podro\u010dju.<\/p>\n

Mag. Simonetijeva izpostavlja potrebo po celoviti obravnavi vodtoka v mestu. Deloma kot izhodi\u0161\u010de enovitim re\u0161itvam in ureditvam, predvsem pa kot zagotovilo upo\u0161tevanja naravnih zna\u010dilnosti vodotoka in zagotavljanja bivalnega potenciala. Prispevek opozarja na izgube potencialnosti re\u010dnega prostora in javnega dobra kot posledice urbanizma, ki s parcialnimi posegi zanemarja ekolo\u0161ko, socialno in prostorotvorno funkcijo vodotoka v mestu. Zvezen v svoji naravi in povezovalec v urbanem kontekstu mestnih predelov in programov vodotok ne more biti obravnavan deloma, predno je opredeljen celostno.<\/p>\n

Glede na pomorsko usmeritev dr\u017eave in prostorsko omejenost obale je vpra\u0161anje morja, ki ga obravnajo prispevki iz sklopa morje, izjemnega pomena in nosi v sebi poleg konfliktnosti naravna dobrina : javno dobro, tudi konfliktna razmerja med dr\u017eavnim \/ javnim interesom in lokalnimi \/ regionalnimi in celo medkrajevnimi in krajevnimi interesi. Obalna obmo\u010dja \u0161e odra\u017eajo bogato izku\u0161njo sobivanja in sodelovanja \u010dloveka z naravo, \u010deprav so v zadnjih desetletjih urbanizacija, kmetijstvo, industrija in turizem bistveno zmanj\u0161ali biolo\u0161ko in kulturno pestrost obalnih krajin. Zakoreninjeni trendi se, kot pravi Mezek, zaenkrat ne spreminjajo, razvojne napovedi ka\u017eejo na nadaljnjo ekonomsko rast in razvoj. Te\u017eave netrajnostne razvojne paradigme sku\u0161a premostiti projekt \u00ab\u00a0Integralno upravljanje z obalnim obmo\u010djem\u00a0\u00bb, ki vzpostavlja koordinacijske mehanizme na regionalni ravni kot na\u010din zmanj\u0161evanja posledic upravljanja s prostorom v razmerah mo\u010dne dr\u017eave in \u0161ibke ob\u010dine.<\/p>\n

Turk se priklju\u010duje ugotovitvam strokovnjakov, da je naj\u0161ir\u0161e gledano neposreden vzrok za zaskrbljenost za morsko okolje prekomeren razvoj na obalah in predstavIja pomembnej\u0161e ukrepe in aktivnosti, ki jih narekujejo na\u010dela trajnostnega razvoja.<\/p>\n

Planko v prispevku predstavlja zna\u010dilnosti sodobnega turisti\u010dnega povpra\u0161evanja v kontekstu preteklih posegov, ki so iz novih izhodi\u0161\u010d vpra\u0161ljivi, \u010de \u017ee ne sporni.<\/p>\n

Vsebinski sklop raba : narava s prispevki opozarja na potrebno koeksistenco najrazli\u010dnej\u0161ih rab in naravnih funkcij, probleme komunikacij in povezovanja strok pri iskanju re\u0161itev. Kot pravi Bizjak, privla\u010dnost za najrazli\u010dnej\u0161e dejavnosti in pomen re\u010dnih krajin zahtevata skupna izhodi\u0161\u010da za urejanje in na\u010drtovanje. Prispevek k razvojno varovalno uravnote\u017eenim projektnim re\u0161itvam je optimizacijski postopek na\u010drtovanja rabe tal, kot pogosto edina pot do uveljavitve idej varovanja okolja in bivalnih kakovosti.<\/p>\n

Prispevek De\u0161nikove in Dogarjeve opozarja na probleme, ki izvirajo iz izgradnje nove infrastrukture v Pomurju. Nove vodne povr\u0161ine kot posledica izkopov gramoza v regiji, kjer je vodnih povr\u0161in na pretek, navajajo na razmislek o morebitni medregionalni izravnavi mas. Potrebno bi bilo tehtati posledice posega v vodno okolje v posameznem primeru in ne le ekonomsko opredeliti prednosti zajema v regiji, kjer se vr\u0161i gradnja. Svetujeta tudi v naprej znan koncept kon\u010dne rabe novih gramoznic, kot osnovo za na\u010drt izkopa in opredelitev dolgoro\u010dnih vplivov.<\/p>\n

Ena odmevnej\u0161ih ekolo\u0161kih nesre\u010d v Sloveniji, onesna\u017eenje reke Krupe s PCB iz odlo\u017eenih odpadkov v proizvodnji kondenzatorjev Iskra v Semi\u010du, je v prispevku mag. Poli\u010da predstavljena skozi izsledke raziskav stanja onesna\u017eenosti po desetletnem obdobju sanacije in monitoringa v okolju, raziskav izplavljanja PCB iz podzemlja v Krupo, porazdelitve onesna\u017eenosti in poti \u0161irjenja aerogenega transporta in ekolo\u0161ke obremenitve okolja.<\/p>\n

Prispevek dr. Bul\u010deve, \u0160ajn Slakove in prof. dr. Vrhov\u0161ka predstavlja umetna mo\u010dvirja kot ekonomske in okolju prijazne rastlinske \u010distilne naprave za \u010di\u0161\u010denje razli\u010dnih vrst odpadnih voda. Hkrati se jim pripisuje visoko biolo\u0161ko vrednost, sposobnost zadr\u017eevanja poplav, prepre\u010devanje erozije, estetske, izobra\u017eevalne in celo rekreacijske vrednosti ter tudi produktivno funkcijo (les, stelja, kompost …) in vplive na lokalno klimo.<\/p>\n

Zupanova opozarja na to, da tudi najmanj\u0161i posegi lahko vplivajo na spremembo kakovosti vodnega ekosistema, zaradi \u010desar je potrebna strokovna ocena na podlagi obstoje\u010dih podatkov in po potrebi tudi dodatnih raziskav. Pred posledicami napa\u010dne presoje varuje interdisciplinarni pristop.<\/p>\n

Ekolo\u0161ko sprejemljiv pretok zagotavlja ravnote\u017eje v vodnem in obvodnem prostoru. Mag. Smolarjeva in prof. dr. Vrhov\u0161ek opozarjata na sicer razumljiv razkorak med interesi ekologije in gospodarstva pri dolo\u010danju tega pretoka, predstavljata na\u010din dolo\u010danja po posameznib odsekih vodotoka in navajata na potrebo po dr\u017eavnem nadzoru nad spo\u0161tovanjem ekolo\u0161ko sprejemljivega pretoka.<\/p>\n

Zabriceva in Pov\u017eeva na primeru hidroelektrarne Moste III predstavljata raziskave vodne favne in predvsem njene vloge pri oceni vplivov na okolje. Prispevek razkriva posebne zna\u010dilnosti biolo\u0161kih raziskav in na splo\u0161ne razmere v slovenski biolo\u0161ki znanosti, ki deloma vplivajo na dolgotrajno izdelavo presoj s tega podro\u010dja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Voda – raba, varovanje, oblikovanje 5. letno sre\u010danje DKAS \u010cate\u017e, november 1998 Zbornik: Voda – raba, varovanje, oblikovanje – prve strani   Organizacijski odbor mag. Marko Prem, Ale\u0161 Bizjak, mag. Maja Simoneti, asist. dr. Ana Ku\u010dan, Mateja Dole\u017eal, Miran Vatovec Prispevki V zborniku zbrane strokovne razprave in pogledi predstavljajo probleme vode kot naravnega vira in […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1845,"parent":185,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1844","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1844","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1844"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1844\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1847,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1844\/revisions\/1847"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/185"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1845"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1844"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}