{"id":1864,"date":"2025-10-01T15:54:14","date_gmt":"2025-10-01T13:54:14","guid":{"rendered":"https:\/\/newdkas.wpm.hehe.si\/?page_id=1864"},"modified":"2025-10-01T15:54:14","modified_gmt":"2025-10-01T13:54:14","slug":"urejanje-odprtega-prostora-v-urbanem-okolju","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/dkas.si\/fr\/aktivnosti\/posveti-in-konference\/urejanje-odprtega-prostora-v-urbanem-okolju\/","title":{"rendered":"Urejanje odprtega prostora v urbanem okolju"},"content":{"rendered":"

Urejanje odprtega prostora v urbanem okolju<\/h2>\n

3. letno strokovno sre\u010danje DKAS
\nLjubljana, november 1996<\/p>\n

Zbornik: Urejanje odprtega prostora v urbanem okolju – prve strani<\/a><\/p>\n

Prispevki<\/strong><\/p>\n

Prispevki obravnavajo problematiko urejanja odprtega prostora v urbanem okolju na splo\u0161ni ravni in na ravni na\u010drtovalskih izku\u0161enj v slovenskih mestih. V sklopu splo\u0161nej\u0161ih obravnav je obdelana tema krajine in njene vloge v prihodnjem urejanju mest, ki jo je treba obravnavati kot javno dobrino, predstavljen pa je tudi pogled na urbanisti\u010dno ter krajinsko planiranje. Odprte povr\u0161ine so predstavljene kot element urbane forme in kot zametki renaturacije mesta, prikazan pa je tudi pristop k opredeljevanju stanovitnih mestnih krajin. Prispevki osvetljujejo razlike v dojemanju javnih prostorov ter odzive javnosti na urejanje teh povr\u0161in. V sklopu na\u010drtovalskih in operativnih izku\u0161enj iz posameznih slovenskih mest so prikazane nove vsebine in strukture odprtega prostora v prostorskih dokumentih, obravnavana pa je tudi problematika sodelovanja z me\u0161\u010dani. V prispevkih so prikazane izku\u0161nje z radikalno spremembo funkcije delov urbane strukture, s prenovo histori\u010dnih predelov in z urejanjem novej\u0161ih mest.<\/p>\n

Vladimir Braco Mu\u0161i\u010d<\/strong>: Urbanisti\u010dno planiranje – urbanisti\u010dno oblikovanje – krajinsko oblikovanje
\nDare Po\u017eenel<\/strong>: Mesto kot kolektivna dobrina
\nDrago Kos<\/strong>: Dojemanje odprtih urbanih prostorov
\nJanez Ko\u017eelj<\/strong>: Ali so novi urbani vrtovi zametki renaturacije mesta?
\nBreda Miheli\u010d<\/strong>: Odprti javni mestni prostor kot element urbane forme
\nDavorin Gazvoda<\/strong>: Zgodovinska primerjalna analiza odprtega prostora Ljubljane kot metoda za iskanje stanovitnih mestnih krajin
\nMarko Poli\u010d<\/strong>: Mesto, javni prostor in ljudje
\nAna Ku\u010dan \/ Mateja Dole\u017eal<\/strong>: Nove vsebine in strukture odprtega prostora
\nMaja Simoneti<\/strong>: Sodelovanje z me\u0161\u010dani – mo\u017enost za odgovorno rabo in zadovoljivo urejenost javnih zelenih povr\u0161in
\nIna \u0160uklje<\/strong>: Na\u010drtovanje odprtega prostora v kontekstu radikalne spremembe funkcije
\nNata\u0161a Bratina<\/strong>: Ali je Nova Gorica danes res vrtno mesto?
\nTatjana Rener<\/strong>: Jumbo plakati, vse pogostej\u0161i urejevalci prostora
\nAlenka Kocuvan Polutnik<\/strong>: Prenova odprtega prostora v urbanem okolju
\nSonja Ana Hoyer<\/strong>: Urejanje trgov v starih mestnih jedrih Pirana in Kopra
\nDu\u0161an Ogrin<\/strong>: Mesto krajine v mestu prihodnosti<\/p>\n

Predgovor v zborniku<\/strong><\/p>\n

V senci velikih posegov v prostor se v na\u0161ih naseljih dogajajo majhne, a za \u017eivljenje \u0161e kako pomembne spremembe. Urbani prostor, ki ga odprte povr\u0161ine s svojo podobo in programsko ponudbo pomembno sooblikujejo, se siroma\u0161i oziroma ga vedno bolj dolo\u010dajo ceste, avtomobili in hi\u0161ne fasade. Javni interes postaja nekaj, kar je zaradi investicijske nezanimivosti in trenutno podrejenega dru\u017ebenega pomena potisnjeno na stran.<\/p>\n

Odprte povr\u0161ine so neodtujljivi del strukture mesta in javnega \u017eivljenja v njem, ali \u010de ponazorimo – prazen prostor je bistvo vr\u010da. Zavedanje o pomenu mestnih odprtih prostorov in zaznavanje sprememb, ki smo jim pri\u010da v zadnjih letih na tem podro\u010dju, je Dru\u0161tvo krajinskih arhitektov Slovenije spodbudilo, da je svoje letno strokovno sre\u010danje organiziralo na temo urejanja odprtega prostora v urbanem okolju.<\/p>\n

Za mestne odprte povr\u0161ine je zna\u010dilna sestavljenost vsebin in pomenov, ki segajo od ureditev za razli\u010dne rabe, do vna\u0161anja naravnih prvin v urbana obmo\u010dja in do ve\u010danja do\u017eivljajskih vrednosti mestnega prostora ter soustvarjanja prepoznavne podobe mest. Posledica pestrosti vsebin, katerih nosilci so, je pogosto kri\u017eanje interesov javne in zasebne rabe odprtih povr\u0161in. Predvsem pa je prisotna stalna nevarnost pozidave, saj gre praviloma za tr\u017eno zanimive in v ekonomskem pogledu neizrabljene lokacije. Strokovne predstave o namembnosti teh povr\u0161in so razli\u010dne in prizadevanje za ohranjanje, preureditev ali novo zasnovo odprte povr\u0161ine zahteva pogosto ve\u010d energije in strokovne mo\u010di, kot pa oblikovanje same re\u0161itve. Nemalokrat se na\u010drtovalsko kakovostne in prepri\u010dljive re\u0161itve ne izvedejo, \u0161e redkeje pa se vzdr\u017eujejo v na\u010drtovanih vsebinah in oblikah. Pri\u010da smo izrivanju odprtih povr\u0161in iz mestne strukture in pomanjkanju mehanizmov za urejanje novih povr\u0161in. Kak\u0161ne so mo\u017enosti za preseganje nakazanih te\u017eav?<\/p>\n

Urejanje odprtih povr\u0161in v urbanem okolju je zahtevna, predvsem pa zelo sestavljena naloga, ki zahteva ve\u010dplastnost vrednotenja teh prostorov in vsestransko pretehtane na\u010drtovalske odlo\u010ditve. Strokovnjaki bodo s svojimi prispevki posredovali kar najbolj razli\u010dna spoznanja, uporabna za ugotavljanje pomenov in na\u010drtovanje rabe ter oblikovanje teh prostorov, za upo\u0161tevanje umetnostno-zgodovinskih izhodi\u0161\u010d, za odzive in vklju\u010devanje javnosti ter problematiko lastni\u0161tva in upravljanja teh povr\u0161in. Mozaik mnenj, izku\u0161enj, vedenja pa tudi zamisli, predlogov in vizij o razvoju na\u010drtovanja odprtih mestnih povr\u0161in naj bi prispeval h kakovostnej\u0161emu urejanju odprtih povr\u0161in v slovenskih mestih, ki pa ni le v pristojnosti strokovnjakov, pa\u010d pa tudi in predvsem tistih, ki odlo\u010dajo o uresni\u010devanju na\u010drtovalskih re\u0161itev.<\/p>\n

Jelka Hudoklin, Maja Simoneti<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Urejanje odprtega prostora v urbanem okolju 3. letno strokovno sre\u010danje DKAS Ljubljana, november 1996 Zbornik: Urejanje odprtega prostora v urbanem okolju – prve strani Prispevki Prispevki obravnavajo problematiko urejanja odprtega prostora v urbanem okolju na splo\u0161ni ravni in na ravni na\u010drtovalskih izku\u0161enj v slovenskih mestih. V sklopu splo\u0161nej\u0161ih obravnav je obdelana tema krajine in njene […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":1866,"parent":185,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-1864","page","type-page","status-publish","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1864","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1864"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1864\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1867,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/1864\/revisions\/1867"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/185"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1866"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dkas.si\/fr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1864"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}