Okroglo mizo je vodila Maja Simoneti, ki je najprej dala prilo\u017enost vabljenim razpravljavcem, da so predstavili svoje izto\u010dnice. Pod\u017eupan Mestne ob\u010dine Ljubljane prof. Janez Ko\u017eelj je tako opozoril na fenomen, da javnost bolj zanimajo izstopajo\u010di zasebni projekti in predvsem objekti kot pa javni odprt prostor. Prav pomanjkanje pozornosti, ki jo prebivalci namenjajo javnemu prostoru, je po njegovih besedah problem, ki hromi dialog med na\u010drtovalci in \u00b8tistimi, ki o rabi javnega prostora odlo\u010dajo. Problem je ilustriral z nekaterimi oblikami prisvajanja javnega prostora, kot so parkiranje na zelenicah, \u0161irjenje gostinskih vrtov v uli\u010dni prostor in vseprisotno ogla\u0161evanje ali nenazadnje tudi pasji iztrebki. S tem je opozoril na to, da so poleg dobrih na\u010drtov in re\u0161itev ter vzdr\u017eevanja za kakovost javnega prostora re pomembni tudi uporabniki s svojimi navadami in vsakdanjo rabo prostora .<\/p>\n
Gost iz R Hrva\u0161ke arhitekt Sr\u0111an \u0160kunca, je poudaril, da je sprememba vrednot v mestni upravi botrovala vlaganju v javni prostor, ki je tako postal ena od prioritet javne uprave. Predstavnik dru\u017ebe BTC d.d. Franc Malis je opisal razvoj nekdanjega suhozemnega terminala v najve\u010dje nakupovalno sredi\u0161\u010de v Sloveniji in se pohvalil, da redno posve\u010dajo veliko pozornosti urejanju odprtih povr\u0161in, sajenju dreves, njihovemu vzdr\u017eevanju in podobno. Povedal je tudi, da v podjetju nenehno gledajo v prihodnost, zato \u017eelijo ljudem poleg nakupovanja ponuditi tudi druge vsebine in izkori\u0161\u010dajo nepozidane povr\u0161ine za oblikovanje odprtega prostora, v prvi vrsti namenjenega dru\u017eenju in ne zgolj potro\u0161nji.<\/p>\n
Arhitekt Bo\u0161tjan Vuga je poudaril, da investitorji zaenkrat odprti prostor \u0161e vedno dojemajo kot deficit in ne kot prilo\u017enost za dodano vrednost, ki lahko prispeva k ve\u010dji kakovosti bivanja in je po njegovem mnenju tek na dolge proge. V zgodnjem kapitalizmu, ki je prevladujo\u010d model na\u010drtovanja pri na\u0161ih investitorjih, so zaenkrat cilj \u0161e hitri in enozna\u010dni u\u010dinki investicij. Urednik spletnega portala za spodujanje prostorske kulture Trajekt, arhitekt Matev\u017e \u010celik je v ospredje postavil problem javnega odprtega prostora v turisti\u010dnih krajih. Opozoril je, da se potrebe lokalnih prebivalcev in gostov zelo razlikujejo, kar pogosto vodi v lo\u010devanje projektov na lokalne in turisti\u010dne in povzro\u010da nepotrebne probleme in dodatno razlikovanje uporabnikov, ki imajo \u017ee sicer te\u017eave s sobivanjem.<\/p>\n
Sociolog s Fakultete za dru\u017ebene vede dr. Matja\u017e Ur\u0161i\u010d je javni prostor ozna\u010dil kot prostor sre\u010devanja ljudi, kultur, izku\u0161enj in nenazadnje kapitala in poudaril, kako zel oje odvisen od urejenosti javnih servisov, ki zagotavljajo, da je javni prostor obiskan in dose\u017ee svoj namen. Pomen in vloga teh prostorov se je v Sloveniji in \u0161e posebej Ljubljani po njegovi presoji zelo zmanj\u0161al zaradi vse ve\u010dje odvisnosti od avtomobila, ki vpliva tudi na organizacijo dejavnosti v prostoru in posredno na dostopnost programov in javnega t.j. skupnega prostora.<\/p>\n
Krajinski arhitekt Izidor Jerala je iz dolgoletne prakse v ob\u010dinski upravi prispeval opozorilo, da javni prostor ni samo trg in park, ampak celota histori\u010dno grajenega obmo\u010dja zemlji\u0161\u010d, ki so tako ali druga\u010de v javni lasti. Vsako mesto ali ob\u010dina ima omre\u017eje zemlji\u0161\u010d v javni lasti, ki ga je potrebno identificirati in se opredeliti o njegovi nadaljnji vlogi v sistemu odprtih prostorov ter posebej skrbno poskrbeti za upravljanje in vzdr\u017eevanje. Mnogo primerov danes ka\u017ee, da mesta tak\u0161na zemlji\u0161\u010da prodajo brez posebnega premisleka o njihovem dolgoro\u010dnem pomenu v omre\u017eju javno pomembnih povr\u0161in. Izidor Jerala tudi meni, da dnevne migracije delovne sile vplivajo na veliko porabo \u010dasa in prispevajo k manj\u0161emu obisku odprtega prostora in posebej opozarja na vlogo odprtega prostora v stanovanjskih soseskah in zaledju poselitvenih obmo\u010djih, ki je pogosto neustrezno urejen in slabo vzdr\u017eevan in zato slabo slu\u017ei svojemu namenu.<\/p>\n
Moderatorka je v ospredje postavila vpra\u0161anje, ali ob\u010dinske uprave res razumejo, da je javni prostor, podobno kot komunala ali cestna infrastruktura njihova domena, ki pa glede na razse\u017enosti in vlogo, pojavne oblike in rabe, ni preprosto obvladljiva. Opozorila je na to, da se na konferenco ni odzvalo niti 5% slovenskih \u017eupanov, ki so jih organizatorji dvakrat pozvali naj se skupaj s svojimi na\u010drtovalci izka\u017eejo pred \u0161ir\u0161o publiko in razkrijejo sovje razvojne vizije in posamezne ureditve za javni prostor. Spomnila je na to, da uzurpiranju javnega prostora v stanovanjskih soseskah govori o potrebah in vrednotah uporabnikov, ki jim morata stroka in uprava prisluhniti in se nanje konstruktivno odzvati. tudi z nadzorom in politiko vzdr\u017eevanja javnega prostora.<\/p>\n
Kasneje se razvila zanimiva razprava, ki je ilustrirala kompleksnost obravnavane problematike in opozorila predvsem na te\u017eave, ki jih \u010dutijo strokovno izurjeni uporabniki. Publika se je strinjala, da je urejanje javnega prostora tema, ki jo je treba ve\u010dkrat na\u010deti v raz\u0161irjenem krogu razpravljavcev in tako dose\u010di vi\u0161jo stopnjo razumevanja med razli\u010dnimi zainteresiranimi skupinami. V \u010dasu, ko slovenske ob\u010dine pripravljajo nove prostorske akte, je bil pogovor podjetnikov, arhitektov, umetnikov in sociologov, krajinskih arhitektov in urbanistov gotovo lepa prilo\u017enost za \u0161irjenjne znanja.<\/p>\n
Povzetki okrogle mize pritrjujejo organizatorjem konference, ki so urejanje javnega odprtega prostora najavili kot eno pomembnej\u0161ih razvojnih tem. Dvodnevna konferenca je obiskovalcem ponudila vpogled v teoreti\u010dno, znanstveno in prakti\u010dno delo vrste doma\u010dih in tujih strokovnjakov (ZDA, Velika Britanija, Nem\u010dija, Portugalska, Norve\u0161ka, Francija, Hrva\u0161ka idr.). Vabljeni strokovnjaki iz tujine in izbrani doma\u010di predavatelji so pokazali, da je na\u010drtovanje, upravljanje in vzdr\u017eevanje javnih odprtih prostorov kompleksna dejavnost, ki jo je treba – \u010desar se v slovenskem prostoru gotovo premalo zavedamo – razvijati in sproti nadgrajevati. Dejavnost, ki je, kot je zapisala v uvodniku v prilo\u017enostni zbornik predsednica Dru\u0161tva krajinskih arhitektov Slovenje Maja Simoneti, usmerjena v dvig kakovosti bivanja, v skrb za fizi\u010dno in mentalno zdravje prebivalcev ter v ustvarjanje pogojev za gospodarski razcvet in prepoznavnost kraja ter je hkrati prilo\u017enost za dokazovanje mo\u010di in sposobnosti mest in njihove pozornosti do prebivalcev in obiskovalcev.<\/p>\n
Konferenco Odprti javni prostor je spremljala razstava z naslovom Na\u010drti za ureditve javnega prostora, na katero so organizatorji povabili vse slovenske \u017eupane, da skupaj z na\u010drtovalci predstavijo svoje strate\u0161ke in izvedbene na\u010drte za razvoj javnega prostora. Razstavo, ki obele\u017euje april, mesec krajinske arhitekture je 9. aprila otovoril \u017eupan Mestne ob\u010dine Ljubljana Zoran Jankovi\u0107. Razstava bo v Jakopi\u010devi galeriji na ogled do 19. aprila 2008, vsak dan, razne ponedeljka med 10 in 19 uro. Potem pa bo obiskala tudi druge kraje po Sloveniji.<\/p>\n
Maja Simoneti,\u00a0predsednica DKAS<\/em><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/dkas.si\/wp-content\/uploads\/2025\/10\/1DKAS08_4_L-150x150.jpg\")
<\/a>\n\t\t\t<\/div><\/figure>\n\t\t<\/div>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"