Statut

Statut Društva krajinskih arhitektov Slovenije

V skladu z Zakonom o društvih (ZDru-1) (Uradni list RS št. 61/06, 64/2011 UPB2 in 21/18-ZNOrg) je skupščina Društva krajinskih arhitektov Slovenije dne 19. 11. 2024 sprejela in dne 14. 3. 2025 uskladila

STATUT DRUŠTVA KRAJINSKIH ARHITEKTOV SLOVENIJE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Ime društva: Društvo krajinskih arhitektov Slovenije. Sedež: Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana. Društvo deluje na območju Republike Slovenije.

2. člen
Društvo krajinskih arhitektov Slovenije – s kratico DKAS (v nadaljnjem besedilu društvo) je strokovno društvo. Ustanovljeno je bilo dne 21. 3. 1992. Združuje krajinske arhitekte in druge posameznike, ki delujejo na področju krajinske arhitekture.

3. člen
Zakonita zastopnika društva sta predsednik in podpredsednik, ki društvo zastopata samostojno in z neomejenimi pooblastili.

4. člen
Društvo ima svoj žig z imenom društva. Žig je okrogle oblike s premerom 30 mm z enojnim robom, ob katerem je napis DRUŠTVO KRAJINSKIH ARHITEKTOV SLOVENIJE. V sredini je logotip društva: stiliziran drevored petih dreves nad črto in kratica DKAS pod njo. Na članskih izkaznicah se uporablja žig enake oblike s premerom 22 mm. Društvo ima tudi žig pravokotne oblike, na katerem je naslov in davčna številka, brez logotipa društva.

5. člen
Društvo sodeluje z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, ki je v Republiki Sloveniji pristojna za krajinsko arhitekturo in prostor ter drugimi sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji. Samostojno lahko sodeluje tudi s tujimi in mednarodnimi društvi in organizacijami, ki imajo podobne namene in cilje.

6. člen
Delovanje društva in njegovih organov je javno. Javnost dela je zagotovljena z javnim in internim obveščanjem. Društvo izdaja tudi svoje glasilo in strokovne publikacije iz dejavnosti društva. Društvo ima svojo spletno stran www.dkas.si in družbena omrežja, ki jih ureja uredniški odbor.

Društvo obvešča o svojem delovanju ožjo in širšo javnost na sledeče načine:

z objavljanjem vabil in zapisnikov na spletni strani društva,
z objavo informacij na svoji in sorodnih spletnih straneh,
z obveščanjem članov po pošti in preko spleta,
zagotavlja, da so zapisniki vseh organov društva dostopni na vpogled članom društva,
sodeluje s predstavniki sredstev javnega obveščanja,
zagotavlja v skladu s svojimi možnostmi organizacijske, materialne, tehnične in druge pogoje, ki omogočajo sredstvom javnega obveščanja obveščati javnosti o delu društva.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanje informacij je odgovoren predsednik.

II. NAMEN IN CILJI

7. člen
Namen in cilji delovanja društva so:

združevanje strokovnjakov, ki delujejo na področju krajinske arhitekture, in sicer: v prostorskem planiranju, urbanističnem in krajinskem načrtovanju, krajinskem oblikovanju, varstvu krajin ter teoriji krajinske arhitekture,
prispevati k razvoju in uveljavljanju krajinske arhitekture,
strokovno izpopolnjevanje članov.

Društvo deluje v javnem interesu tako, da:

prispeva k varstvu in razvoju krajine,
prispeva k ohranjanju narave in varstvu kulturne dediščine,
prispeva k varstvu okolja,
sodeluje pri reševanju pomembnih vprašanj prostorskega razvoja,
sodeluje pri oblikovanju strategij, politik in zakonodaje s področja urejanja prostora, varstva in urejanja krajine, ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in varstva okolja,
sodeluje pri zagotavljanju, upravljanju in varovanju kakovostnih javnih površin,
seznanja in izobražuje širšo javnost o pomenu prostorskega načrtovanja, krajinskega načrtovanja in oblikovanja, kot mehanizmov za dosego ciljev trajnostnega razvoja ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, ohranjanja biotske raznovrstnosti in krepitve ekosistemskih storitev,
dviga javno zavest o pomenu prostorske kulture,
seznanja širšo javnost z mednarodnimi konvencijami s področja varstva in ohranjanja krajine in drugimi listinami, povezanimi z urejanjem prostora in krajine,
Društvo lahko v skladu s 25. členom Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 61/2006, 58/2009, 39/2011, 21/2018) zaradi uresničevanja namenov in ciljev kot dopolnilo k nepridobitni dejavnosti opravlja tudi naslednjo pridobitno dejavnost: J 58.110 izdajanje knjig in Q 85.590 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje.

8. člen
Dejavnosti društva, navedene v 7. členu, se uresničujejo z:

organizacijo strokovnih in znanstvenih sestankov, posvetov, tečajev in podobnih srečanj,
popularizacijo krajinske arhitekture (stiki z mediji, problemski forumi, poljudna predavanja, izobraževanje),
izdajanjem strokovnega tiska, publikacij in organizacijo razstav,
uresničevanjem skupnih akcij in trajnim sodelovanjem s sorodnimi strokovnimi združenji doma in v tujini,
spodbujanjem razpisov za javne natečaje in sodelovanjem pri njihovi organizaciji in izvedbi,
vzpostavitvijo trajnega sodelovanja z organizacijami ali tistimi enotami znotraj njih, ki se ukvarjajo s planiranjem, projektiranjem, oblikovanjem oziroma urejanjem prostora.

III. ČLANSTVO

9. člen
Član društva je lahko vsak, ki se v društvo včlani prostovoljno, sprejme statut društva in izpolnjuje naslednje pogoje:

predloži vlogo za sprejem v članstvo,
ima ustrezno izobrazbo smeri krajinska arhitektura ali sorodne stroke (dokazilo).

Vlogo pregleda in s sklepom potrdi, sprejme ali zavrne upravni odbor.

10. člen
Pravice člana društva so:

da voli in je izvoljen v organe društva,
da sodeluje in daje predloge pri delu društva,
da je obveščen o delu društva,
da predlaga ustanovitev delovnih skupin (12. člen),
da je zaščiten v skladu z etičnim kodeksom krajinskih arhitektov.

11. člen
Dolžnosti člana društva so:

da spoštuje statut društva in uresničuje sklepe društvenih organov,
da voli in je izvoljen v organe društva,
da aktivno sodeluje pri delu društva,
da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomore k uresničitvi delovnega programa društva,
da redno plačuje članarino v višini, ki jo določi skupščina,
je osebno odgovoren za vestno opravljanje sprejetih nalog in funkcij in je lahko razrešen pred iztekom mandata, če nalog ne izvaja ustrezno,
da se ravna po etičnem kodeksu krajinskih arhitektov.

12. člen
(delovne skupine)

Upravni odbor društva na pobudo članov društva za lažje opravljanje nalog društva oblikuje delovne skupine. Delovne skupine niso organi društva in niso pravne osebe. Delujejo v skladu s statutom društva. Delovna skupina se lahko oblikuje, če poda zahtevo najmanj pet članov društva s predloženim programom dela upravnemu odboru, ki jih potrdi s sklepom. Delovne skupine so za svoje delo odgovorne upravnemu odboru.

Delovna skupina preneha delovanje po sklepu upravnega odbora, če ta ugotovi, da delovna skupina ne opravlja svojih nalog ali ko so naloge opravljene. Financiranje delovne skupine se ureja s finančnim načrtom, predloženim ob oblikovanju delovne skupine na podlagi letnega programa dela. Delovno skupino sestavljajo predsednik, namestnik in trije člani. Predsedniki delovnih skupin so vabljeni na seje upravnega odbora društva, predsednik društva pa na seje delovnih skupin.

13. člen
Članstvo v društvu preneha:

z izstopom tako, da član o tem pisno obvesti upravni odbor,
s črtanjem na podlagi sklepa upravnega odbora, če član kljub opominu ne plača članarine za tekoče leto,
z izključitvijo kot disciplinskim ukrepom na podlagi sklepa častnega razsodišča,
s smrtjo ali
s prenehanjem delovanja društva.

IV. ORGANIZIRANOST DRUŠTVA

14. člen
Organi društva so:

Skupščina,
Upravni odbor,
Nadzorni odbor,
Častno razsodišče.

V. SKUPŠČINA

15. člen
Najvišji organ društva je skupščina, ki jo sestavlja celotno članstvo.

16. člen
Skupščina se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno, ko potrjuje poročilo o delu in o finančnem poslovanju društva. Skupščino skliče upravni odbor po rednem programu; izredno skupščino pa na zahtevo več kot polovice članov upravnega odbora ali na zahtevo nadzornega odbora. Skupščino lahko skliče tudi petina vseh članov društva. Za sklic izredne skupščine veljajo določbe kot za sklic redne skupščine. Če v roku 30 dni upravni odbor ne skliče izredne skupščine, jo skliče predlagatelj. Izredna skupščina sklepa le o zadevi, zaradi katere je sklicana.

Seja skupščine lahko poteka tudi v elektronski obliki prek spletne konference. Dnevni red, zapisniki in rezultati glasovanj se hranijo v tiskani obliki. Za sejo skupščine v elektronski obliki se smiselno uporabljajo pravila, ki se nanašajo na siceršnjo izvedbo skupščine.

Poleg skupščine lahko v elektronski obliki zasedajo tudi vsi ostali organi društva.

17. člen
Skupščina je sklepčna, če je ob predvidenem začetku zasedanja navzoča več kot polovica članov društva. Če ob predvidenem začetku skupščina ni sklepčna, se začetek zasedanja odloži za 15 minut, nakar je skupščina sklepčna, če je prisotnih vsaj 10 članov.

18. člen
Skupščina sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov. Če odloča o spremembi statuta, o prenehanju delovanja društva ali kadar voli organe, je potrebno, da za to glasujeta najmanj 2/3 navzočih članov.

Glasovanje na skupščini je praviloma javno, razen če se navzoči člani odločijo za tajni način glasovanja.

19. člen
Zasedanje skupščine društva vodi delovno predsedstvo, ki ima tri člane. Predsednik društva je po funkciji član delovnega predsedstva.

20. člen
Skupščina razpravlja in odloča o naslednjih vprašanjih:

sprejema statut društva, oz. njegove spremembe in dopolnitve,
sprejema pravilnike o delu teles in organov društva in druge pravne akte,
sprejema enoletni program dela in poročilo o opravljenem delu,
sprejema finančni načrt in letno poročilo,
razlaga določila statuta,
določa vsebinsko, kadrovsko in finančno politiko društva,
razpravlja o razvoju društva, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so v interesu stroke in društva v celoti,
voli delegate v druga društva in delegate v mednarodne organizacije,
voli in razrešuje člane upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča,
voli žirijo za podelitev nagrad in priznanj,
razpravlja tudi o drugih vprašanjih, ki izhajajo iz tega statuta,
voli predsednika društva,
lahko razreši predsednika društva, če ta krši statut, akte društva ali sklepe organov društva ali če ravna v nasprotju z interesi društva,
odloča o prenehanju oz. združitvi društva,
odloča o višini članarine.

21. člen
Mandat članov organov društva traja dve leti.

VI. UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA

22. člen
Upravni odbor društva se voli na skupščini društva za obdobje dveh let. Upravni odbor šteje sedem članov v sestavi: predsednik, podpredsednik, organizacijski tajnik, blagajnik in trije člani.

23. člen
Člani upravnega odbora izmed sebe izvolijo podpredsednika, organizacijskega tajnika in blagajnika. Mandat podpredsednika, organizacijskega tajnika in blagajnika traja, dokler traja njihov mandat kot članom upravnega odbora.

Predsednika izvoli skupščina. Predsednik društva je istočasno tudi predsednik upravnega odbora društva. Podpredsednik upravnega odbora je istočasno podpredsednik društva.

24. člen
Naloge in pristojnosti predsednika društva so, da:

samostojno in neomejeno zastopa društvo,
odgovarja za zakonito poslovanje društva in njegovih organov,
odgovarja za idejno in programsko zasnovo društvenega delovanja,
vodi delo društva,
predstavlja društvo v javnosti, medijih,
podpisuje dokumente, pogodbe, sporazume in mnenja v imenu društva,
sklicuje skupščine,
sklicuje in vodi seje upravnega odbora,
poroča na skupščinah.

Za svoje delo predsednik odgovarja skupščini.

25. člen
Naloge in pristojnosti podpredsednika društva so enake nalogam in pristojnostim predsednika društva.

26. člen
Organizacijski tajnik opravlja administrativna dela. Pripravlja vabila, zapisnike sej skupščine in organov društva, letna poročila o delovanju društva, druge uradne dokumente, spremlja javne razpise in obvešča člane društva o dogodkih. Za svoje delo odgovarja predsedniku, podpredsedniku in upravnemu odboru.

27. člen
Blagajnik društva skrbi za finančno poslovanje društva, za izstavitev računov za plačilo članarin članov in plačilo članarin društva v drugih zvezah društev. Pripravlja finančni načrt za delovanje društva in letno poročilo o prihodkih in odhodkih. Za svoje delo odgovarja predsedniku, podpredsedniku in upravnemu odboru.

28. člen
Upravni odbor opravlja naslednje naloge:

pripravi predlog enoletnega programa dela s finančnim načrtom in ga predloži skupščini v presojo in sprejem,
skrbi za izvajanje programa in za materialno poslovanje društva, tekoče spremlja porabo sredstev in sprejema odločitve o višini sredstev za odhodke v skladu z zakonom in finančnim načrtom,
voli podpredsednika, organizacijskega tajnika in blagajnika in jih lahko razreši, če kršijo statut, akte društva ali sklepe organov društva ali če ravnajo v nasprotju z interesi društva,
imenuje in spremlja delo v delovnih skupinah,
pripravi letno poročilo o delu in finančnem poslovanju za sprejem na skupščini,
sodeluje pri pripravi pravilnikov o delu organov društva in drugih pravnih aktih,
sprejema člane v društvo, skrbi za evidenco članov, organizira zbiranje članarine in pripravi povratne informacije o aktivnostih in finančnem poslovanju,
pripravi in sklicuje zasedanja skupščine,
med dvema zasedanjema skupščine organizira sestanke in druga srečanja članov zaradi dela, ki ga predvideva program,
organizira sodelovanje z drugimi društvi in organizacijami v skladu z izvajanjem akcij in aktivnosti ki so v skupnem interesu,
predlaga višino članarine za vsako leto,
odloča o sprejemu sklepa za nagrade in priznanja, ki ga pripravi žirija za podelitev nagrad in priznanj,
imenuje tričlanski odbor za nagrade in priznanja,
opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina,
upravni odbor za delo odgovarja skupščini društva.

29. člen
Upravni odbor se sestaja najmanj enkrat vsake štiri mesece, po potrebi pa tudi pogosteje. Enkrat letno predloži poročilo skupščini o svojem delu, kakor tudi o delu preostalih organov in delovnih skupin društva.

30. člen
Upravni odbor na svojih sejah polnopravno odloča, če je na seji prisotna večina članov upravnega odbora. Vsaka odločitev je veljavna, če zanjo glasuje večina prisotnih članov upravnega odbora.

VII. NADZORNI ODBOR

31. člen
Člane nadzornega odbora voli skupščina. Odbor sestavljajo trije člani. Predsednika odbora izbirajo člani odbora izmed sebe. Predsednik in člani odbora so izvoljeni za dve leti. Predsednik nadzornega odbora, ki je izvoljen na prvi seji po skupščini, sklicuje seje, vodi delo odbora in poroča skupščini. Veljavne sklepe odbor sprejema s soglasjem vseh članov. Za svoje delo je odgovoren skupščini.

32. člen
Nadzorni odbor opravlja naslednje naloge:

spremlja delovanje društva,
skrbi za dosledno izvrševanje določb statuta in drugih aktov društva,
nadzoruje finančno in materialno poslovanje društva,
pregleda letno poročilo,
posreduje upravnemu odboru svoje predloge za finančno poslovanje in varovanje društvenega premoženja,
poroča skupščini o pravilnosti in učinkovitosti finančnega poslovanja upravnega odbora,
spremlja delo upravnega odbora med dvema skupščinama.

VIII. ČASTNO RAZSODIŠČE

33. člen
Častno razsodišča sestavljajo trije člani in dva namestnika, ki jih izvoli skupščina za enako mandatno obdobje kot člane upravnega odbora društva. Predsednika razsodišča izvolijo člani razsodišča izmed sebe. Častno razsodišče se sestaja na podlagi pisnih zahtev organov in članov društva, ki jih mora rešiti v roku 30 dni. Častno razsodišče je sklepčno, če so prisotni trije člani. Sklep je veljaven, če zanj glasujeta dva člana.

34. člen
Naloga častnega razsodišča je braniti interese društva. Naloga častnega razsodišča je tudi obravnavanje kršitev članov društva in izrekanje disciplinskih ukrepov.

35. člen
Za disciplinski prekršek člana se šteje hujše nespoštovanje pravil in sklepov organov društva ter vsako drugo ravnanje, ki prizadene interese in ugled društva.

Kršitve so predvsem:

kršitve določb statuta in aktov društva ter etičnega kodeksa društva krajinskih arhitektov,
nevestno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu ali škodovanje njegovemu ugledu.

36. člen
V postopku častno razsodišče ugotovi kršitev člana in mu s sklepom izreče disciplinski ukrep. Zoper sklep ima prizadeti pravico pritožiti se na skupščino.

37. člen
O kršitvah odloča na prvi stopnji častno razsodišče.
Organ pritožbe je skupščina. Njena odločitev je dokončna. Za svoje delo je častno razsodišče odgovorno skupščini.

IX. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE

38. člen
Društvo pridobiva za svoje delo in aktivnosti sredstva iz naslednjih virov:

članarine,
donacije in sponzorstvo,
na osnovi programa dela od pristojnih ministrstev, podjetij in drugih,
iz pridobitne dejavnosti,
prispevkov in pomoči posameznikov, organizacij, ipd.,
drugih virov.

39. člen
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

40. člen
Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom dela in letnim finančnim načrtom, ki ga sprejme skupščina. Na redni skupščini člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo poročilo.

41. člen
Finančne in materialne listine lahko podpisujeta predsednik ali podpredsednik društva, ki sta zakonita zastopnika društva.

42. člen
Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe in v skladu z računovodskimi standardni za društva (standard 33).
Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu z računovodskimi standardi za društva.

43. člen
Delo blagajnika je javno. Vsak član društva ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva. Za pomoč pri urejanju finančno-materialnih zadev lahko društvo najame finančnega strokovnjaka.

X. PRIZNANJA IN NAGRADE DRUŠTVA

44. člen
Za posebno pomembne strokovne in znanstvene dosežke lahko društvo podeljuje nagrade in priznanja aktivnim članom društva in tistim, ki prispevajo k napredku stroke, njeni uveljavitvi in priljubljenosti.

45. člen
Društvo podeljuje naslednje nagrade:

nagrada za življenjsko delo,
priznanje za pomembnejšo aktivnost v stroki ali društvu,
priznanje za pomemben krajinskoarhitekturni dosežek.

46. člen
Predloge za priznanja in nagrade pripravi odbor za nagrade in priznanja na osnovi predloga žirije. Nagrade se podeljuje na skupščini, strokovnih srečanjih ali drugih prireditvah društva.

47. člen
Postopek, pogoje in način podelitve nagrad in priznanj ter obliko nagrad in priznanj opredeljuje pravilnik za nagrade, ki začne veljati po sprejemu na skupščini društva.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

48. člen
Spremembe in dopolnitve statuta in drugih splošnih aktov društva se prejemajo na način in po postopku sprejemanja statuta, ki je določen v 18. členu.

49. člen
Društvo preneha z delom:

ko tako odločijo člani društva na skupščini z 2/3 večino,
z odločbo pristojnega upravnega organa za notranje zadeve.

50. člen
Če sklep o prenehanju društva ne določi drugače, v primeru prenehanja dela društva premoženje prevzame Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije pod pogojem, da je nevladna organizacija. V nasprotnem primeru premoženje prevzame druga sorodna nevladna organizacija.

51. člen
Statut začne veljati, ko ga potrdi pristojni organ.

Ljubljana, 14. marec 2025

Stanislava Dešnik,
Predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenije

Statut je na voljo tudi v PDF različici v slovenskem in angleškem jeziku.