mag. Niko Stare (2016)
Mag. Niko Stare je konec sedemdesetih in v osemdesetih letih oral ledino z vključevanjem metod krajinskega planiranja v prostorske in urbanistične akte v severovzhodni Sloveniji, zlasti v sklopu urbanističnega programa Maribora in krajinskih zasnov za Slovenske gorice, Dravsko polje ter Mariborsko in Ribniško Pohorje, kjer je sodeloval s pokojno sodelavko krajinsko arhitektko Alenko Kolšek. Krajinske ureditve je predlagal tudi v kmetijskem prostoru ob melioracijah v dolinskem delu Slovenskih goric, v Prekmurju in v Vipavski dolini, kjer se šele v zadnjem desetletju prepoznava škoda zaradi neupoštevanja ali slabe izvedbe takratnih predlogov. V okviru projekta Maribor-jug je zasnoval sistem mestnega zelenja, velik del strokovne pozornosti pa je namenil tudi detajlnim ureditvam zelenih in odprtih ter parkovnih površin v Mariboru. Zato je bil med leti 1996 in 2000 imenovan za krajinskega arhitekta Maribora. Skupaj s soavtorji je za projekt ureditve treh ribnikov v Mariboru prejel Plečnikovo nagrado. Sodeloval je pri številnih prostorskih izvedbenih aktih po vsej državi. Pri ureditvi novega pokopališča Dobrava v Mariboru je uvedel nekaj skupnih elementov, ki omogočajo enakost po smrti (post mortem), najvišjo demokratično možnost, enakost, ki v življenju nikoli ni dosežena. Svoj pečat je pustil tudi pri urbanističnih in krajinskih ureditvah drugih pokopališč, katerih avtor ali soustvarjalec je bil, na primer na Vuzenici, v Kamnici, v Limbušu, v Šentilju, v Hočah, v Rušah, v Pesnici pri Mariboru, v Pernici. Kot vodja projektov na Zavodu za urbanizem Maribor ter vsebinski in idejni motor delovne skupine je poskrbel za ustrezne ureditve večjih območij v naseljih in odprtem prostoru, kot so športno rekreacijski center ob Pekrskem potoku v Mariboru, v Stražunskem gozdu, na območju Ljudskega vrta – Branika, rekreacijskih površin na Pohorju, v Radljah ob Dravi, Lenartu, gramoznici v Dupleku, pa tudi ureditve vinske ceste v Mariboru, baročnega kompleksa Dornava, obvodnega prostora ob Dravi od Ruš do Spodnjega Dupleka. V okviru projektnih ekip je sodeloval tudi pri načrtovalskih in urbanističnih projektih izven Slovenije, na Rijeki na Hrvaškem in v Titogradu v Črni Gori.
Pri nekaterih ureditvah, na primer pri ureditvi obrežja Drave ob prenovi starega jedra Maribora – Lenta v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja, se je pokazalo, da je bil daleč pred časom, ko je zagovarjal ureditev mirne cone brez avtomobilov, namenjene izključno pešcem, kolesarjem, otrokom. Takrat je bilo za kaj takega 3 premalo podpore, zdaj pa ta del Maribora vedno bolj dobiva podobo, kot mu jo je magister Stare želel dati že pred desetletji.
Tudi po upokojitvi je ohranil aktivni odnos do mesta – Maribora, kjer deli svoje znanje in predloge v okviru mariborske urbanistične komisije, s svojimi prispevki v lokalnem časopisju pa izobražuje, spodbuja razmišljanje in s tem prispeva k izboljšanju stanja javnih površin v mestu Maribor.