mag. Alenka Kolšek (2017, posthumno)
Krajinska arhitektka Alenka Kolšek je bila med prvimi konservatorji krajinskimi arhitekti, ki so se poglobljeno in sistematično ukvarjali s prepoznavanjem in varstvom vrtnoarhitekturne dediščine v Sloveniji. Bila je odlična poznavalka zgodovinskih vrtov ob vilah, dvorcih in samostanih ter zdraviliških in mestnih parkov. Njeno delo je v veliki meri pripomoglo, da je bila vrtnoarhitekturna dediščina prepoznana kot specifičen segment krajinske arhitekture in je dobila mesto v družbi in znotraj koservatorske stroke.
Magistrirala je z nalogo Slovenski zdraviliški parki – zgodovinski razvoj in vprašanje prenove, doktorata ji zaradi prezgodnje smrti ni uspelo končati. Pripravila je konservatorske programe in projekte za prenovo številnih parkov: mestnega parka v Celju, zdraviliških parkov v Rimskih Toplicah in Rogaški Slatini, samostanskih vrtov v Olimju in Žičah. Za prenovo parka pri dvorcu Šenek na Polzeli ji je Slovensko konservatorsko društvo podelilo Steletovo priznanje. Bila je ena od pobudnic za oblikovanje delovne komisije za varstvo vrtnoarhitekturne dediščine in kulturne krajine znotraj Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije kot predstavnica območne enote Celje. V delovni skupini, v kateri delujejo krajinski arhitekti z vseh območnih enot in pristojnega ministrstva, je prispevala k oblikovanju kriterijev vrednotenja za vrtnoarhitekturno dediščino in kulturno krajino. Na njeno pobudo je bila najpomembnejša vrtnoarhitekturna dediščina leta 1995 prvič predstavljena v posebni publikaciji Zgodovinski parki in vrtovi v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine.
Rezultate svojega študijsko-raziskovalnega in konservatorskega dela je redno publicirala ter s tem ustvarila temeljna dela s področja vrtnorhitekturne dediščine pri nas, ki so referenčna tudi za sedanje delo stanovskih kolegov. V mednarodnem merilu izstopa njen prispevek za Enciklopedijo zgodovine vrtov (Oxford, Chicago). Leta 2007 je na Dunaju, že po njeni smrti, izšla knjiga Stadtparks in der oesterreichischen Monarchie 1765-1918, pri kateri je sodelovala kot soavtorica. V knjigi so predstavljeni tudi najpomembnejši slovenski parki.
Bila je aktivna članica stanovskih društev v sosednji Avstriji ter v Veliki Britaniji ter Slovenskega konservatorskega društva. V obdobju 2001 do 2003, ko je bila predsednica Društva krajinskih arhitektov Slovenije, je skupaj s tedanjim upravnim odborom pripravila vse potrebno za uvedbo društvene nagrade in organizirala njeno prvo podelitev novembra 2002.