prof. dr. Aleksander Šiftar (2017)
Dr. Aleksander Šiftar sodi med najpomembnejše slovenske strokovnjake za drevnine in grmovnice. Je diplomirani kmetijski inženir, agronom specialist za parkovno vrtnarstvo, doktor agronomskih znanosti, upokojeni izredni profesor Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani. Dr. Šiftar je iz generacije, ki je še delovala na področju urejanja vrtov in javnih odprtih zemljišč v duhu urbane hortikulture in na katero je vplivala privrženost dediščini prof. Cirila Jegliča, izraženi skozi odnos do ‘naših prijateljic’ kot je to privrženost metaforično označil prof. Jeglič sam.
Toda bogato delovanje dr. Aleksandra Šiftarja ne sodi v ljubiteljsko čustveni odnos do rastlin, naravnega okolja in krajine. Njegovo delovanje bi bolje opisali kot prizadevanje za ohranjanje mostu med sodobno krajinsko arhitekturo in bolj daleč nazaj v zgodovino segajočo tradicijo človekovega odnosa do rastlinja. To je tradicija, ki sledi tako staremu izročilu, kot ga lahko prepoznamo v raziskovalni ekspediciji faraonice Hatčepsut, ki je ekspedicijo hrabrih in vedoželjnih poslala preko južnih meja svojega kraljestva z nalogo, da poiščejo v dolini Nila neznane, a za takratne potrebe njenega kraljestva morda zanimive rastline. Pri tej, kot pravimo, starodavni tradiciji gre za raziskovanje sveta in za obliko ustvarjalnosti, ki se izraža z iskanjem, preizkušanjem in uvajanjem novih motivov in spodbud v bivalno okolje. Gre za v času vedno spreminjajoč se in vedno na novo obnavljajoči se pomen rastlinja in nasploh narave v človekovem bivalnem okolju. Pri tem gre za povezovanje biološko inženirskih nalog s kulturološkimi ali sploh humanimi potrebami, kar je v najbolj temeljni plasti vgrajeno tudi v krajinsko oblikovanje. Dr. Šiftar Aleksander s svojim delovanjem združuje prav to.
Svoje raziskovalno je delo uspešno udejanjal tudi v vrtnarskem komunalnem podjetju Vrtnarstvo Murska Sobota, ki ga je uspešno vodil več kot 30 let. Zaradi visoke strokovnosti dela in kakovostnih rastlin je podjetje dolga leta veljalo za vodilnega pridelovalca okrasne drevnine v Sloveniji, pred tem pa tudi v nekdanji Jugoslaviji. Dober rastlinski material je izjemnega pomena za kvaliteto krajinskih ureditev in funkcije, ki jih okrasno rastlinje opravlja v mestnem prostoru, česar se je dr. Šiftar izjemno dobro zavedal. V okviru drevesničarstva je preizkušal nove tehnološke postopke, prinašal je v Slovenijo nove sorte. Pedagoško delo je izvajal na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je predaval tudi študentom krajinske arhitekture, in bil mentor mnogim mladim strokovnjakom, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru ter kot gostujoči predavatelj na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Urednikoval je in pisal v različne časopise, popularne in resne znanstvene časopise ter s tem prispeval k krepitvi znanja o uporabi drevnine v odprtem prostoru mest in naselij.