doc. dr. Aleš Mlakar (2017)
Dr. Aleš Mlakar se je po končani bežigrajski gimnaziji v Ljubljani vpisal na študij krajinske arhitekture in na oddelku za krajinsko arhitekturo po uspešno opravljeni diplomi končal tudi doktorski študij. Poklicno pot je začel leta 1994 na Ljubljanskem urbanističnem zavodu, od leta 2007 pa deluje na samostojni poti. V posameznih obdobjih med leti 1997 in 2012 je bil sodelavec Oddelka za krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti. V različnih strokovnih in poslovnih okoljih doma in v tujini deluje na številnih področjih kot so načrtovalska analiza in valorizacija, krajinsko in prostorsko planiranje, krajinsko oblikovanje, varstvo okolja, raziskovalno delo, priprava predpisov s področja prostorskega načrtovanja ter recenzije. Skupaj s prof. Marušičem je razvijal in uporabljal metode za presojanje razvojnih in varstvenih teženj oziroma izhodišč. Pri tem je njegovo delo vseskozi zaznamovala skrb za uravnotežen razvoj prostora.
Poleg visoke etične in strokovne drže Aleša Mlakarja zaznamuje predano pedagoško delo, preko katerega znanje in izkušnje uspešno posreduje mlajšim kolegom. Posveča se zlasti vsebinskim vprašanjem, skrbi za strokovnost in kakovosten prostor, še zlasti pri aktualnih spremembah zakonodaje, organizaciji strokovnih srečanj ter pripravi zbornikov. Je aktiven član projektne skupine Odgovorno do prostora; kot predstavnik krajinskih arhitektov v Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije je uvedel prakso rednih predavanj za arhitekte, krajinske arhitekte in prostorske načrtovalce. V času predsedovanja sekciji prostorskih načrtovalcev je bil neprecenljiv njegov prispevek k položaju stroke in pomena prostorskega načrtovanja v okviru zbornice in širše.
Kot je v svoji recenziji predloga za priznanje zapisal prof. dr. Janez Marušič, v času, ko je prostorsko načrtovanje razgrajeno, potisnjeno v okvire, ki zanemarjajo njegovo poglavitno poslanstvo, lahko prav strokovnjak, kot je Aleš Mlakar, z znanjem na področju načrtovanja rabe in varstva zemljišč in predvsem z bogatimi praktičnimi izkušnjami, odigra pomembno vlogo pri tem, da se prostorskemu načrtovanju ponovno da položaj in pomen dejavnika skrbnika nacionalnega prostora.